Kot osrednji varuh digitalne hrbtenice v Sloveniji gradimo odporno okolje, kjer storitev Telekoma Slovenije ostaja naložba v brezskrbno prihodnost. Tokratni pregled pomladnih novosti prinaša: edinstveno ponudbo s štiriletnim jamstvom enotne cene mobilnih storitev, možnost popolnoma digitalne sklenitve naročniškega razmerja prek mobilne aplikacije Moj Telekom ter odprtje prvega inovativnega prodajnega centra po trajnostnem konceptu »People First«. Med aktualnimi ugodnostmi izpostavljajo tudi spomladansko znižane cene pametnih telefonov Samsung v okviru ponudbe Modri Fon, akcijsko ponudbo izbranih Apple naprav (iPhone 17 in iPhone 17 Pro), tri mesece brezplačne rešitve za odličen signal WiFi, rešitve za brezskrbne dopuste z neomejenim internetom in zaščito pred visokimi stroški gostovanja v tujini ter podporo varnemu in samostojnemu bivanju na domu s storitvijo E-oskrba.

 Telekom Slovenije z garantirano ceno mobilnih storitev za kar 4 leta

Kar 48 mesecev nespremenjene, enotne cene je osrednja novost edinstvene ponudbe, ki jo na slovenskem trgu predstavlja Telekom Slovenije. Do  30. aprila 2026 novim naročnikom gigabitnih mobilnih paketov Naj in SUPR nudi ekskluzivno akcijo, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost in predvidljivost stroškov. Novost prinaša tudi izjemne finančne učinke, saj lahko naročniki v obdobju 48 mesecev prihranijo do 720 evrov. V sklopu te izjemne ponudbe cena mobilnih paketov Naj z ugodnostjo Poveži in prihrani znaša zgolj 13,99 evra na mesec. Ta velja za tiste uporabnike, ki so hkrati naročniki fiksnih storitev Telekoma Slovenije in imajo skupni račun. Za ostale nove naročnike so mobilni paketi Naj na voljo po akcijski ceni 18,99 evra na mesec. Mobilni paket SUPR je novim naročnikom prav tako na voljo po enotni ceni 13,99 evra mesečno. Ta akcijska ugodnost v obliki popusta na redno mesečno naročnino velja 48 mesecev tako za zasebne kot za poslovne uporabnike, pri čemer je pogoj za prejem te ugodnosti sklenitev naročniškega razmerja s 24-mesečno vezavo.

 Popolnoma digitalna sklenitev mobilnega naročniškega razmerja v aplikaciji Moj Telekom

Telekom Slovenije sedaj omogoča popolnoma digitalizirano sklenitev mobilnega naročniškega razmerja v mobilni aplikaciji Moj Telekom. Postopek sklepanja novega naročniškega razmerja je v celoti digitaliziran in ga lahko uporabniki prek mobilne aplikacije Moj Telekom izvedejo v nekaj minutah, kjer koli in kadar koli. Novost je na voljo tudi obstoječim naročnikom storitev Telekoma Slovenije. Naročniki se lahko v postopku odločijo za prenos obstoječe številke ali dodelitev nove. Prav tako imajo na izbiro klasično ali elektronsko (eSIM) kartico. Pri izbiri eSIM uporabnikom ni treba čakati na dostavo klasične SIM-kartice po pošti, ampak si jo preprosto namestijo na telefon in lahko storitve začnejo uporabljati takoj. Prav tako lahko naročniki v aplikaciji Moj Telekom hitro in enostavno zamenjajo svojo obstoječo SIM za eSIM, kar je priročno, saj vse več novih mobitelov podpira eSIM. Vse, ki bodo novo naročniško razmerje sklenili prek mobilne aplikacije Moj Telekom, čaka ekskluzivna ugodnost, saj lahko izbirajo med izbranimi vrhunskimi izdelki z 99-odstotnim popustom. Na voljo so brezžične slušalke Apple AirPods 4 za zgolj 1,69 evra, pametni mobitel iPhone 17 Pro (po akcijskih pogojih) ali pametni mobitel Samsung Galaxy A17 128GB 5G v eni izmed treh barv za samo 2,29 evra.

Prvi prodajni center Telekoma Slovenije po konceptu »People First«

Telekom Slovenije je v ljubljanskem nakupovalnem središču Citypark odprl nov prodajni center, ki temelji na inovativnem konceptu »People First« oziroma ljudje na prvem mestu. Z njim postavlja nove standarde uporabniške izkušnje, saj nov fizični prostor napredne digitalne storitve združuje s trajnostnim oblikovanjem in poglobljeno osebno obravnavo obiskovalcev. Kar ga dela posebnega, je edinstvena zasnova prostora, ki s premišljeno osvetlitvijo in uporabo naravnih materialov, predvsem lesa, ustvarja toplo, varno ter vključujoče okolje. Ključni poudarek je na neposrednem stiku z izdelki in individualnem svetovanju. Obiskovalcem so tako na voljo posebne izkustvene cone, kjer lahko sami in v miru preizkusijo najnovejše mobitele, tablice, delovanje pametne platforme NEO in storitve, kot je E-oskrba. V duhu trajnostnosti so v poslovalnici ukinili klasične tiskane letake ter jih nadomestili s priročnimi QR-kodami, prek katerih uporabniki dostopajo do vseh potrebnih informacij. Prenovljena poslovalnica se nahaja v pritličju Cityparka, neposredno nasproti trgovine Hervis. 

ModriFon s serijo Samsung Galaxy S26

V okviru pomladne ponudbe Modri Fon so uporabnikom na voljo znižane cene pametnih telefonov. Pri nakupu modela Samsung Galaxy S26 Ultra 256 GB prihranek znaša 225 evrov, pri modelu Samsung Galaxy A26 256 GB pa 129 evrov. Naprave so po ugodnejši ceni na voljo z možnostjo nakupa na obroke, ponudba pa velja tako za zasebne kot poslovne uporabnike. Za dodatno varnost naprav naročniki ob nakupu prejmejo trimesečno brezplačno zavarovanje mobitela, ki krije nepredvidljive dogodke zunaj garancije, ter dvomesečno brezplačno uporabo storitve Varen splet za zaščito pred kibernetskimi grožnjami.

Brezskrbno na dopust z neomejenim internetom in samodejno zaščito pred visokimi stroški gostovanja

V Telekomu Slovenije tudi letos skrbijo za brezskrbno dopustovanje in potovanja uporabnikov. Od 24. aprila do 31. septembra 2026 bodo ponovno omogočili neomejen prenos podatkov na Hrvaškem z akcijskim zakupom HR-internet Plus za 5,99 EUR z DDV, ki velja 7 dni. Naročniki in uporabniki Mobi bodo lahko zakup enostavno vključili s SMS-om ali v Mojem Telekomu. Med gostovanjem v državah Balkana (v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, na Kosovu in v Albaniji) je na voljo tudi zakup Balkan internet neomejeno, ki za 15,99 EUR na mesec omogoča neomejen prenos podatkov. Za uporabo je potreben predhodni vklop zakupa s sporočilom SMS ali v Mojem Telekomu. Za dodatno zaščito pred nepričakovanimi stroški zunaj območja EU-tarife Telekom Slovenije zagotavlja tudi samodejni zakup 1 GB prenosa podatkov v izbranih državah. V primeru, da si za čas gostovanja v izbranih državah izven držav območja EU-tarife uporabnik ne vključi zakupa, se aktivira samodejni vklop ob prvemu prenosu podatkov v tujem omrežju.

 Izboljšajte domači internet

Med 1. aprilom in 30. junijem 2026 v Telekomu Slovenije vsem novim in obstoječim naročnikom fiksnih storitev podarjajo 3 mesece brezplačne uporabe storitve Turbo WiFi. Izberite napredni modem, napredni ojačevalnik ali osnovni ojačevalnik in si zagotovite brezhiben signal v vsakem kotičku doma. Ugodnost velja tudi ob naročilu več naprav hkrati. Po izteku promocijskega obdobja se storitev obračuna po rednem ceniku.

 Varno bivanje v domačem okolju s pomočjo E-oskrbe

Storitev E-oskrba, ki jo izvaja Telekom Slovenije, starejšim, kroničnim bolnikom in invalidom omogoča varno ter čim dlje samostojno bivanje v njihovem lastnem domu. Od 1. julija 2025 je ta rešitev postala uradna pravica v sklopu dolgotrajne oskrbe in je za tiste, ki so do nje upravičeni, povsem brezplačna. Postopek pridobitve se začne z vložitvijo vloge na pristojnem centru za socialno delo, pri čemer posameznikom, starejšim od 80 let, za uveljavitev te pravice ni treba opraviti predhodne ocene upravičenosti. Ko je odločba izdana, Telekom Slovenije prevzame celotno urejanje administracije in organizira strokovno montažo opreme na uporabnikovem domu. Če vas zanima, kako sistem E-oskrbe deluje v praksi, si ga lahko v živo ogledate v kateremkoli Telekomovem prodajnem centru.

 *Nagrade za najboljše mobilno omrežje, najhitrejše mobilno omrežje, mobilno omrežje z najboljšo pokritostjo, omrežje z najboljšo mobilno gaming izkušnjo in omrežje z najboljšo mobilno videoizkušnjo v Sloveniji 2025 temeljijo na analizi podatkov storitve Ookla Speedtest Intelligence.

The post Digitalne inovacije za boljše življenje – april 2026 appeared first on Tehnozvezdje.

Doslej je veljalo, da za večino artiklov ni carine do vrednosti pošiljke 150 evrov, kar so s pridom izkoriščale trgovine, kot so AliExpress, Shein in Temu. Četudi je EU že pred časom odpravila prej veljavno mejo 22 evrov, do katere ni bilo treba plačevati davka na dodano vrednosti, so se omenjeni ponudniki prilagodili, in ga obračunavajo že sami, svoje blago pa še vedno s poceni dostavo (ob poceni proizvodnji) množično pošiljajo v evropske države. Po podatkih Evropske komisije je l. 2024 v EU prišlo 4,6 milijarde malih paketov, od tega 91 odstotkov s Kitajske.

Toda po novem bo veljala carina v višini treh evrov za vsako vrsto blaga v pošiljki. Že zato, ker bo carina višja od celotne vrednosti marsikaterega izdelka, bodo ti potencialno mnogo dražji in se jih bo komajda še splačalo naročati med preostalim klikanjem po spletu. Toda prav tisti dodatek »na vsako različno vrsto blaga« bo vse skupaj še podražil. Kupec se namreč ne bo mogel izogniti seštevanju carin, če bo naročil več stvari naenkrat. Carina namreč ne bo na pošiljko, temveč na različna artikle. Če bodo torej v paketu rojstnodnevni baloni, majica in igrača, bo to naneslo devet evrov carine.

Od 1. novembra naprej nato pride v veljavo še dodatna pristojbina za »obdelavo pošiljke,« ki bo prišla v EU. Višina tega stroška za uvoz še ni določena, morale pa ga bodo plačevati neposredno platforme, torej ga bodo vračunale v ceno izdelkov ali poštnine.

Evropska komisija namerava v prihodnje celovito urediti to področje, toda za zajezitev pritoka teh pošiljk je predlagala in skozi postopek v Evropske parlamentu uspela spraviti opisana začasna pravila. Od poletja naprej bomo videli, kaj se bo dogajalo.

Naslovno ilustracijo je ustvarila umetna inteligenca.

The post NEDELJSKI NASVET: Naročila s Kitajske bodo od poletja naprej mnogo dražja appeared first on Tehnozvezdje.

Hoteli ali ne, dejstvom ni mogoče ubežati. Brezgotovinsko plačevanje je vse bolj priljubljeno, a če želimo, da se bo trend nadaljeval, potem ni izgovora, da prejemnik plačila prek spletne ali mobilne banke ali celo poslovalnice tega ne prejme takoj. Četudi je morda nedelja ponoči, in ne čez nekaj ur ali celo dni, kajti tako zapoveduje evropska uredba, ki začne veljati 9. oktobra. Rekli boste, v čem je trik, ko vendarle takojšnja plačila poznamo že od leta 2020. Takrat so slovenske banke uvedle domačo shemo takojšnjih plačil Flik, ki obsega 700 tisoč uporabnikov in mesečno beleži milijon in pol transakcij.

Tokratna sprememba se nanaša na širjenje takojšnjega plačevanja na Evropsko unijo oziroma povezavo slovenskega sistema takojšnjega plačevanja (BIPS), ki ga upravlja Bankart, z evropskim (TIPS). 9. oktobra bomo priča naslednjemu:

• V mobilnih in spletnih bankah ter ostalih bančnih kanalih se bo pojavila možnost SEPA takojšnjega plačila.
• Vpeljan bo varnostni mehanizem VoP, ki pred izvršitvijo plačila preveri pravilnost vnesenih podatkov prejemnika.
• Dodana bo možnost postavljanja limitov za takojšnja plačila.

Varnostni mehanizem je vpeljan, da bi preprečil prevare in napačne vnose. Ne gre za nekakšno raketno znanost, temveč za preverjanje, ali sta naziv prejemnika in njegov račun (IBAN) povezana. Če se bomo na primer zmotili in zapisali napačno ime prijatelja ali se zmotili v računu, bomo obveščeni. Možno je troje: vse je v redu, naziv je povezan z vnesenim računom; račun in naziv nista povezana (pogosto pri spletnih prevarah); ali pa je bodisi napačen naziv bodisi račun.

Postavljanje limita je v funkciji preprečevanja, da bi zapravili preveč. Nastavimo lahko najvišjo vsoto posamezne transakcije (transakcijski limit) in vseh dnevnih transakcij (dnevni limit). Meje delno ščitijo pred zlorabami, saj preprečijo, da bi impulzivno zapravili preveč – če se jih držimo in jih po nepotrebnem ne spreminjamo.

Banke vse pogosteje sprejemajo »filozofijo« finančnih zagonskih podjetij in nudijo vse več storitev prek spleta. Addiko Bank je na primer z rešitvijo podjetja Rekono varne in zanesljive elektronske identifikacije omogočila povsem digitalno izkušnjo sklepanja gotovinskega kredita. Takojšnja plačila pa so udobna in priročna, a hkrati ne moremo zanikati, da postajajo zaradi vse večje odvisnosti od spletnih storitev manj varna. Varnost v spletu seveda ni danost. Skrbeti moramo zanjo. Napotki so znani, a jih ni odveč ponoviti:

• Ne odzivaj se na sumljiva sporočila s povezavo, ki naj bi jih poslala banka. Možno je, da spletni prevarant želi, da vpišeš podatke (PIN, gesla), s katerimi bo nato vstopil v tvoj račun. Če si v dvomih glede sporočila, pokliči banko na telefonsko številko, za katero veš, da je prava.
• Kdor ima več telefonov, naj enega nameni finančnim storitvam. Na tem ne počni ničesar takšnega, kar bi lahko bilo nevarno. Hkrati poskrbi, da bosta računalnik in telefon zavarovana pred škodljivimi kodami (če ne gre drugače, namesti protivirusni program).
• Poskrbi, da so naprave in aplikacije vedno nadgrajene na zadnjo različico.
• Vedno uporabljaj močna gesla in, če je na voljo, dvofaktorsko avtorizacijo (2FA). Gesel in kod PIN nikoli ne zapisuj na listke ali beležke, ki jih hraniš na pomnilniku telefona.
• Ko uporabljaš spletno ali mobilno bančno storitev, naj bo naprava priključena v varno omrežje. Vsaj takrat se izogibaj javnih brezžičnih omrežij.
• Redno preverjaj bančne izpiske in se prepričaj, da ni sumljivih transakcij.
• Nikoli se ne odločaj impulzivno, ko so v igri finančne storitve. Raje dvakrat premisli. Ponudbe, ki zahtevajo, da se odločiš takoj, bi morale vzbuditi sum, da niso takšne, kot se želijo predstaviti.

The post NEDELJSKI NASVET: Ali bo Flik po 9. oktobru še potreben? appeared first on Tehnozvezdje.

Piškotki lastnikom spletnih mest omogočajo zbiranje podatkov o obiskovalcih, od tega, ali so se prijavili z geslom, do tega, katere izdelke želijo kupiti in posledično, katere oglase bi morda želeli videti. Niso vsi neškodljivi. Posebej ne tisti, ki sledijo gibanju in navadam obiskovalcev. Njim so zagovorniki pravice do zasebnosti napovedali vojno in zaradi njih moramo vsake toliko ob obisku strani potrditi, da se piškotki naložijo na napravo. Tega se zavedajo lastniki strani, ki želijo, da dovolimo nameščanje vseh, še posebej onih, ki so povezani z oglaševalci. Uporabili so trik, da je volk sit in koza cela (nekako). Največkrat imamo na voljo dvoje: potrdimo vse piškotke ali izbirnik z več možnostmi, ki nas vodi do podrobnega opisa vseh, kjer nato pregledujemo in odberemo one, ki jih nočemo. Redkemu se ljubi, zato raje potrdi vse. Oni dobijo, kar želijo, in pravilu je zadoščeno. Občasno se najdejo strani z možnostjo, da dovolimo samo nameščanje nujnih, kar je za nas bolje (a slabše za oglaševalce).

Navadili smo se, da se strinjamo z vsem mogočim. Ko aktiviramo mobilno napravo, televizor ali namestimo novo aplikacijo, preprosto kliknemo »dovoli« in ne beremo, kaj smo potrdili. To je enako neumno kot varčni način televizorja. Uvedli so ga v upanju po manjši porabi električne energije. A če večina takoj preklopi na normalnega, lahko pozabimo na varčevanje. Če torej zaradi udobja privolimo v vse, smo se zavestno odpovedali zasebnosti in namen pravila je izkrivljen. Še dobro, da so to dojeli in razmišljajo o spremembi. A nikar se prehitro ne veselite. Evropski birokrati šele razmišljajo o spremembi in napovedujejo, da bodo začeli pripravljati predloge.

Možnosti je več. Od te, da se postopek za izdajanje dovoljenj prenese v spletni brskalnik, kar pomeni, da bi v enem koraku potrdili dovoljenja za izbrane piškotke za vse spletne strani, pa do umika zahteve po dovoljenju za namestitev tistih, ki zbirajo podatke za tehnične funkcije in preprosto statistiko. Svoj lonček je pristavila še industrija. Predlagajo, da se pravila o piškotkih prenesejo v splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR). Razlog je razmeroma preprost. Direktiva o zasebnosti, na podlagi katere morajo spletne strani prositi za dovoljenja, ima strožje zahteve, medtem ko GDPR uporablja pristop, ki temelji na tveganju. To podjetjem omogoča, da ukrepe prilagodijo stopnji tveganja, ki nastane zaradi obdelave podatkov.

Po eni strani je jasno, da ne smemo dopustiti podjetjem, da počnejo, karkoli se jim zljubi, a hkrati postaja jasno, da obstoječ pristop »kliče« po spremembah. O tem verjetno nihče ne dvomi. Vprašanje pa je, ali se bosta nasprotna tabora v pogovorih postavila eden proti drugemu ali pa bodo iskali postopek, ki bolje varuje zasebnost in je manj nadležen.

The post NEDELJSKI NASVET: Bodo (končno) spremenili pravilo, ki se je izrodilo in ne dosega več NAMENA? appeared first on Tehnozvezdje.

Nekaterim evropskim jezikom grozi, da bodo zaradi pomanjkanja virov za učenje jezikovnih modelov ostali ob strani pri razvoju generativne umetne inteligence. Projekt združuje gospodarske in akademske akterje, da bi evropskim, zlasti malim in srednje velikim podjetjem zagotovil dostop do orodij in virov, s katerimi bodo lahko postala konkurenčna na področju jezikovnih tehnologij, zlasti velikih jezikovnih modelov. Telekom Slovenije s sodelovanjem v projektu izkazuje svojo naprednost in družbeno odgovornost, saj skrbi za aktivno vključevanje slovenskega jezika v rešitve prihodnosti, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci.

 Cilj projekta je, da bodo LLM in vsa orodja, potrebna za njihovo uporabo, na voljo v vseh jezikih EU na odprt način. To bo doseženo z izkoriščanjem obstoječih evropskih programov in kompetenc. Orodja bodo dostopna evropskim podjetjem in bodo zajemala vse korake od treniranja LLM do zagotavljanja njihove skladnosti z evropsko zakonodajo, kot sta Akt o umetni inteligenci (AI Act)  in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

 Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije, je pri tem izpostavila: »V Telekomu Slovenije vračamo družbi, iz katere izhajamo, spoštujemo lokalno okolje in cenimo slovenski jezik. S sodelovanjem v projektu aktivno delujemo na tem, da je slovenski jezik enakovredno zastopan skupaj z ostalimi svetovnimi jeziki pri razvoju tehnoloških rešitev, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci. Te rešitve bodo močno poenostavile različna opravila in procese ter bodo v prihodnje postale vse bolj nepogrešljiv del našega vsakdana – doma, v prostem času in pri delu. Zato je izjemno pomembno, da bo slovenski jezik v digitalnem okolju ustrezno zastopan, slovenski jezik pa bo pri uvedbi tehnoloških inovacij namesto ovire predstavljal kulturno raznolikost in kakovostno uporabniško izkušnjo za domače uporabnike.«

Konzorcij, ustanovljen okoli koordinatorja projekta Alliance for Language Technologies (ALT-EDIC), vključuje organizacije, ki delujejo v več kot 19 državah, kar zagotavlja dobro geografsko in jezikovno pokritost. V okviru projekta se bodo razvili različni primeri uporabe, da se dokaže sposobnost evropskih akterjev za sodelovanje pri ustvarjanju prilagojenih orodij za različne gospodarske sektorje, projekt pa se še posebej osredotoča na pet področij: energetika, telekomunikacije, turizem, javne storitve in znanost. Pokritost vseh jezikov EU bo zagotovljena z ustvarjanjem in pridobivanjem potrebnih podatkovnih nizov v okviru projekta.

Telekom Slovenije bo skupaj z drugimi evropskimi telekomi, kot so Orange, KPN in Tiscali, pripravil potrebne scenarije in podatke za učenje modela s področja telekomunikacij. Poleg Telekoma Slovenije na projektu sodelujejo tudi slovenski partnerji Institut Jožef Stefan (IJS), Univerza v Ljubljani, Arctur, Xlab in Event registry.

Projekt je financiran iz programa za digitalno Evropo in bo trajal tri leta. Zagonski (t. i. kick-off) sestanek projekta je potekal konec meseca marca 2025 v Parizu.

The post Telekom Slovenije sodeluje pri izgradnji evropskega velikega jezikovnega modela (LLM) appeared first on Tehnozvezdje.

Vse bolj očitno je, da evropski birokrati preprosto ne vedo, kaj so njihove domene in kaj niso. Namesto da bi se ukvarjali s pomembnimi strateškimi odločitvami z dolgoročnim vplivom na blagostanje družbe, se ukvarjajo s postranskimi težavami. Niti ne takimi, ki bi jih dejansko morali rešiti. V to kategorijo sodi testiranje aplikacije v petih državah, katere namen je en sam. Omogočiti posamezniku, da brez izdaje osebnih podatkov dokaže, da je polnoleten in tozadevno pristojen za dostop do vsega sra… na internetu! Aplikacija ni slaba ideja. Otrokom moramo preprečiti dostop do vsebin in storitev, ki zanje niso primerne. Vendar ni vloga države, da ponudnikom servira izdelano rešitev. Mar ne?

Nedvomno je neprimernih vsebin preprosto preveč. Kdor zanika kaj takšnega, ta živi na Luni. Jasno je, da težave ne reši »gumb«, s katerim potrdimo, da smo dovolj stari. Zlahka ga pritisne vsak, ki lahko premika miško in hkrati klikne na njen pravi gumb. V trgovini preprosto ni dovolj, da se zlažemo glede starosti. Prodajalec vas vendarle vidi in, če ni prepričan, zahteva osebni dokument. Njegovo kazanje je v Ameriki šlo tako zelo daleč, da ga mora pokazati celo betežni starček, ki se komaj privleče do točilnega pulta in prosi za kozarec piva.

Država je prepovedala prodajo alkohola, cigaret in še česa mladoletnim, od trgovine pa je odvisno, kako bo prepoved upoštevala. Ni razvila samodejnih kamer, ki bi postavljene v trgovini preverjale, ali je kupec prave starosti, nakar bi mu trgovec omogočil ali zavrnil nakup. S tem hočem povedati naslednje: Naloga države je, da postavi omejitve, kaj je dovoljeno in kaj ni, nakar je na strani ponudnikov, da oblikujejo primeren sistem. Pri čemer je popolnoma jasno, da klik na gumb niti približno ne more zadostiti prepovedi. Najmanj, kar bi dejal zanj, je, da je rahlo smešen.

V mojih očeh je zadeva nadvse preprosta. Trgovec ne more prodajati alkohola otroku, zatorej takisto tega ne sme početi ponudnik neprimernih vsebin, s poudarkom predvsem na pornografiji. Namesto da razvijamo aplikacijo, bi morala evropska komisija udariti po mizi, povedati ponudnikom (večinoma so to ameriška podjetja), da obstoječi sistem varovanja »izkrivlja pravila« in jim zapovedati, da morajo v določenem roku razviti dovolj robustnega. Kakor vedo in znajo ter predvsem z lastnimi sredstvi. Če tega ne storijo, se jim zahvali za sodelovanje in prepove delovanje. Prepričan sem, da aplikacija ne bo rešila problema. Dvomim, da jo bodo uporabili vsi ponudniki, tako kot vse spletne trgovine, v katerih kupujemo Evropejci, niso uvedle dvofaktorskega postopka potrjevanja plačila.

Ponovno imamo digitalni način preverjanja, ki ni imun na laganje. Vzemimo, da bo preverjal starost, ki jo je otrok vpisal, ko je ustvaril Googlov ali Applov račun. Možno je. A ne pozabimo, da večina otrok, s privoljenjem staršev ali brez, vpiše lažni datum rojstva, da ima račun brez omejitev. Zatorej so si zamislili celovitejši sistem, ki deluje na podlagi osebnega dokumenta, verodostojnih storitev, ki poznajo starost uporabnika (na primer bančne aplikacije), in sistema, ki potrdi resničnost navedb o starosti. Bomo videli, ampak nisem prepričan, da se ne bo prej ali slej našel »obvoz« tudi za to rešitev. Zavedati se je treba, da na spletu ni absolutne varnosti, da ni mogoče izdelati popolnega sistema, ki bo dober za vse večne čase, in da, dokler ponudniki ne bodo imeli interesa, da preprečijo vstop otrok, toliko časa bo težava pereča in je ne bo rešil noben sistem ali aplikacija.

The post NEDELJSKI NASVET: Evropska komisija spet zapravlja naš denar! appeared first on Tehnozvezdje.

Ko vodja najbogatejše države na svetu javno vpije, da je bila Evropska unija ustanovljena, da bi kradla Ameriki, bi nas moralo še kako zaskrbeti. Na marsikaterem področju smo odvisni od države, kjer je zdaj na prvem mestu Amerika, nato dolgo časa ni ničesar in šele potem pridemo vsi ostali. Rokavice so odvrgli. Čeprav je bil za Američane njihov interes vedno na prvem mestu, ga zdaj uveljavljajo kot sloni v trgovini s porcelanom. Morda je zadnji čas za glasno poudarjanje, da ameriška tehnološka podjetja brezsramno izkoriščajo Evropo. Ni težko tako pomisliti, ko dojameš, da so cene storitev in predvsem naprav, Apple tu z naskokom vodi, tostran Atlantika občutno višje!

Zadnje dni je aktualno vprašanje, ali lahko na daljavo omejijo delovanje lovskih letal F-35, ki jih naročajo evropske države. Portugalci naj bi medtem že sporočili, da jih ne bodo kupili. Skrb vzbuja dejstvo, da so zmogljivosti letala odvisne od stalnih nadgradenj in pretoka informacij v realnem času. Menda, čeprav niti to ni popolnoma izključeno, v letalo ni vgrajen »gumb za izklop,« s katerim bi ga na daljavo prizemljili, lahko pa vplivajo na njegove zmogljivosti (kar je praktično isto). Si predstavljate, da bi, podobno kot je Trump blokiral pošiljanje informacij Ukrajini, omejil flote evropskih letal po dobrikanju in prepričevanju Putina, ko bi se ta podal v novo vojaško avanturo? Kdor misli, da je Ukrajina osamljen primer, se gladko moti. Razmere so se spremenile. Trumpu je malo mar za Evropo, česar se Rusi še kako zavedajo in bodo tako ali drugače naredili vse, da bi vodo speljali na svoj mlin.

Vojsko skrbi ameriško orožje, a nas bi morale skrbeti e-storitve in naprave. Tehnološka podjetja že zdaj izkoriščajo podatke za lastni blagor, obnašanje Muska, ko gre za X, kaže, da so padle vse ovire. Če bi Trump zahteval podatke o meni, sem prepričan, da bi mu jih z veseljem dostavil. Ne slepim se, da bi imela druga tehnološka podjetja, katerih direktorji se bolj ali manj javno dobrikajo »najboljšemu predsedniku vseh časov«, imela veliko zadržkov storiti enako. Odkrito rečeno, nisem najbolj optimističen, ko je v igri zasebnost uporabe spletnih storitev in pametnih telefonov, kajti vse niti so v rokah ameriških podjetij. Med drugim je bil razlog blokade dostopa Huaweija do ameriških tehnologij tudi, da se razmerja moči ne bi spremenila.

Internet so razvili Američani in več afer iz preteklosti priča, da ga varnostno-obveščevalne agencije na veliko uporabljajo za pridobivanje podatkov o praktično vsakomur. Prednjači NSA, a zasebna podjetja (in njihove iniciative) nikoli niso daleč zadaj. Veliko žolča je bilo prelitega, ko je javnost izvedela za zmogljivosti storitve Clearview AI, ki je slike milijard ljudi iz vsega sveta pridobila na družbenih omrežjih. Po pričakovanju se ni zgodilo nič. Malo so se potuhnili in nato nadaljevali posel po starem. Podobno je z izraelskim vohunskim programom Pegasus, poleg tega pa bi lahko našli še cel kup drugih vohunskih afer. Skupno jim je, da so povsod zraven Američani, ki zdaj »tulijo,« da jih cel svet izkorišča. Potem je svizec zavil čokolado.

Američane skrbi TikTok, ker dobro vedo, kakšen potencial vplivanja na javno mnenje in vohunjenje ima. Vedo, saj sami počnejo enako v okviru omrežij in storitev, ki so pod njihovim nadzorom. Ni torej težava, da bi temna sila zlorabila stvari v svojo korist, težava je, da je omenjeno omrežje izven njihovega dosega. Vedeli smo, da se v tem grmu skriva zajec, pravzaprav se ni nič drastično spremenilo, le Trump nam je vse skupaj predstavil črno na belem (brez ovinkarjenja in zavijanja v celofan).

Ameriška tehnološka podjetja imajo nadzor nad življenji Evropejcev. Nevarno je, da se popolnoma zanašamo na Googlovo poštno storitev. Pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi vam Google v tem trenutku ugasnil Gmail. Efektivno bi bili odrezani od digitalnega sveta in imeli bi celo vrsto težav že pri uporabi evropskih storitev, v katerih ste svoj poštni predal uporabili za uporabniško ime. Če bi želeli (ali bi kdo to zahteval), bi lahko poštni predal katerega koli uporabnika izklopili v trenutku. Da ne omenjam, koliko podatkov »dajemo« ameriškim agencijam, ko uporabljamo njihove komunikacijske storitve in družbena omrežja. Če bi nas, na primer, hotela napasti tuja država, bi se vojaška četa po zaslugi lokacijskih podatkov telefonov, orožja ameriške izdelave in drugih podatkov iz digitalnega sveta prebila do cilja, ne da bi jo kdorkoli opazil. Da ne omenjam vplivanja na javno mnenje, saj se na Facebooku in X-u že zdaj prioritetno delijo nebuloze, ki so nekomu v korist. Ob tem ne mislim na Iluminate, Sorosa in običajne grešne kozle.

Nedvomno je čas za alternativo in tokrat upam, da bomo resno vzeli opozorila, da Američani niso več »dobri fantje.« Skrajni čas je, da začnemo uporabljati evropske storitve namesto ameriških. Ko bo Trump v svojem žepu začutil, da škoduje Ameriki, se bo morda spametoval. Oziroma se bodo spametovali tisti, ki stojijo za njim!

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Ker niso več »dobri fantje,« bi nas morala njihova prevlada skrbeti! appeared first on Tehnozvezdje.

Američani in Kitajci so v prvi vrsti veliki patrioti. Na misel jim ne pride, da bi kupovali tuje, razen če to res ni bistveno boljše. Zakaj mislite, da na Kitajskem prevladujejo kitajski telefoni in v Ameriki Applovi? Nam v Evropi pa na misel ne pride, da bi uporabljali lastne izdelke, niti če so enako dobri ali celo boljši, ker smo po domače povedano ovce, godne za striženje. Ob tem smo še mazohistično naravnani. Jamramo, da v Evropi nimamo tehnoloških izdelkov in storitev, a tistih, ki obstajajo, ne uporabljamo. Če ne bomo podpirali lastnih izdelkov na enak način, kot smo navdušeni nad nemškimi avtomobili, nam ni pomoči. Ameriških tehnoloških podjetij (vsaj večine) ne sponzorira država, temveč kupci! Boste še vedno padali v evforijo, ko bosta Apple in Samsung predstavila nove modele, ne dosti boljše od predhodnikov, ali boste raje vsaj pogledali, kaj in za koliko denarja ponujajo evropska podjetja?

Kdor misli, da evropskih alternativ za ameriške izdelke in storitve ni, se krepko moti. Nekatere so slabše, druge boljše, a to ne spremeni ničesar. Pred prelomom tisočletja smo noreli za Windowsi, čeprav so bile nekatere različice slabe in polne napak. Država je kasneje celo uvedla program uvajanja Linuxa, pa ni nič pomagalo. Ker je Microsoftu uspelo prodreti v šole, so se učenci namesto programiranja učili uporabe Worda, Excela in PowerPointa, zato danes razmišljamo, da druge poti ni. Pa vendar še vedno obstaja. Alternativi se imenujeta Linux in OpenOffice. Če bi se množično odločali zanju, bi pospešili njun razvoj in razkorak do Microsoftovih programov bi bil manjši.

Podobno velja za večino storitev. Pisal sem že, da je za Gmail dobra alternativa Proton, podatke lahko shranjujete pri slovenskem ponudniku Koofr, pa tudi za bolj otipljive izdelke so zamenjave. Če večina ne bi nosila plašnic ob nakupu telefona, bi morda pogledala v smeri telefonov podjetja Fairphone. Ta se ne more meriti z najboljšimi, vendar bi se lahko, če bi se pogosteje odločali zanj. Države ne morejo preprosto razmetavati denarja za spodbujanje razvoja, saj se je to skoraj vedno izkazalo za metanje bankovcev skozi okno. Podjetja morajo izdelke in storitve prodajati, da nato del denarja vložijo v razvoj. Tako delujejo tuja tehnološka podjetja in tako bi morala delovati tudi naša. Torej je nujno, da jih začnemo podpirati!

Tarnanje, da je Evropa zamudila tehnološko revolucijo, je bolj kot ne iskanje načinov za pridobivanje »poceni« davkoplačevalskega denarja. Namesto tega bi morala Evropa spodbujati razvoj izdelkov in storitev s privlačnim poslovnim okoljem, spodbujanjem nakupa domačih izdelkov in omejevanjem ameriških podjetij, da pri nas počnejo, kar se jim zahoče. Če to lahko izvajajo Američani in Kitajci, zakaj bi bili mi bolj papeški od papeža?

Preprosto moramo dojeti, da se svet spreminja, da je obdobje globalizacije končano in da je prišel čas, ko moramo poskrbeti zase. Če je Kitajcem uspelo razviti lastne alternative vsem ameriškim izdelkom, zakaj ne bi uspelo tudi nam? Še posebej, ker večina teh alternativ že obstaja.

Od daleč je videti, kot da sta se Evropa in Amerika že dolgo tega, daleč od oči javnosti, dogovorili, kdo bo kaj razvijal. Prišla je globalizacija in s tem so tovrstni neuradni dogovori padli v vodo, saj se nezadržno premikamo proti izolacionizmu. Evropski ekonomisti naj ovrednotijo podatke, ki jih ameriška podjetja brezplačno pridobivajo od nas in jih nato preprodajajo, ter naj račun izstavijo Trumpu. Morda bi se celo izkazalo, da je blagovna menjava, ne samo njen del, ki je njemu ljub, voda na ameriški mlin.

A to je le del zgodbe. Če bi res želeli ameriškega predsednika naučiti kozjih molitvic, bi morali kupci preprosto do nadaljnjega bojkotirati ameriške izdelke in storitve, vključno z operacijskimi sistemi, programsko opremo in digitalnimi platformami. Dokler pa tega ne storimo, bomo sami krivi za vse, kar se bo Evropi slabega zgodilo. Se mar motim?

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post Je za nazadovanje Evrope krivo to, da smo prevelike »ovce«? appeared first on Tehnozvezdje.

Cilj projekta je izboljšati odpornost kritične infrastrukture po vsej Evropi, pri čemer se projekt osredotoča na izboljšanje sodelovanja na področju kritične infrastrukture na vseh ravneh znotraj EU, predvsem na deljenje podatkov in obsežno ocenjevanje tveganj med deležniki kritične infrastrukture. S tem se bo izboljšala kontinuiteta bistvenih storitev v primeru motenj, kot so kibernetski napadi, naravne nesreče, tehnične okvare ali druge vrste kriz, ki lahko ogrozijo delovanje teh infrastruktur.

Partnerji bodo v okviru projekta ENDURANCE razvili inovativne tehnologije za varno deljenje podatkov in skupno ocenjevanje tveganj in odpornosti ter zagotovili enotno strategijo za vzdrževanje kontinuitete bistvenih storitev med motnjami, ki lahko ogrozijo njihovo delovanje. Ključne tehnologije vključujejo varne platforme za deljenje podatkov, orodja za ocenjevanje tveganj in okvir za testiranje odpornosti. Telekom Slovenije bo imel v okviru projekta pomembno vlogo na več delovnih področjih: pri koordinaciji projektnih aktivnosti, pri vzpostavitvi pilotnih sistemov, ki bodo omogočali testiranje rešitev, ki jih bodo partnerji razvili v okviru projekta, v realnih scenarijih in pri sami integraciji in testiranju tako razvitih rešitev. Poleg tega bo ključna vloga Telekoma Slovenije v pilotnem projektu MESO, ki bo potekal v okviru projekta in se bo osredotočal na odpornost proti motnjam v digitalnem in energetskem sektorju, saj sta med seboj močno povezana in soodvisna.

Mednarodni konzorcij sestavlja dvaindvajset partnerjev iz šestih evropskih držav. Poleg Telekoma Slovenije so slovenski partnerji konzorcija še Inštitut za korporativne varnostne študije (ICS), ELES, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Urad Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) in Silver Bullet Risk. Nosilec projekta je Eviden Technologies SRL iz Romunije, konzorcij pa sestavljajo še: Engineering – Ingegneria Informatica SPA (Italija); Synelixis Lyseis Pliroforikis Automatismou & Tilepikonion Anonimi Etairia (Grčija); Erevnitiko Panepistimiako Institouto Systimaton Epikoinonion Kai Ypologiston (Grčija); Directoratul National de Securitate Cibernetica (Romunija); Ministerul Sanatatii (Romunija); Directia Generala de Protectie Interna (Romunija); Clinica Ginecologie Dr. Muntean SRL (Romunija); Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia (Italija); Insiel – Informatica per il Sistema degli Enti Locali S.P.A. (Italija); Perifereiako Tameio Anaptyksis Attikis (Grčija); Perifereiako Tameio Anaptyxis Perif Dytikis Ellados (Grčija); Etaireia Ydreyseos Kai Apochetefseos Proteyoysis Anonimi Etairia (Grčija); Timelex (Belgija); Diadikasia Business Consulting Symvouloi Epicheiriseon AE (Grčija) in Carr Communications Limited (Irska).

 Projekt ENDURANCE bo trajal tri leta, vse do oktobra leta 2027. Skupaj je projektu namenjen proračun 6,48 milijona evrov, Evropska komisija pa bo zagotovila sofinanciranje v višini 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Telekom Slovenije s sodelovanjem v evropskih projektih sledi svojim strateškim usmeritvam, krepi svoje kompetence in mednarodno sodelovanje. Kot napreden operater in del kritične infrastrukture je raziskovalno-razvojni partner vodilnih podjetij na področju kompleksnih poslovnih IKT-rešitev tako v Slovenji kot celotni regiji JV in Srednje Evrope.

The post Telekom Slovenije sodeluje v novem evropskem projektu ENDURANCE za večjo odpornost kritične infrastrukture appeared first on Tehnozvezdje.

Projekt 5G-IANA je del strategije Evropske unije za panevropsko uvedbo omrežja 5G kot ključnega za razvoj naprednih avtomobilskih storitev. V projektu sodeluje šestnajst partnerjev iz osmih evropskih držav, Telekom Slovenije pa je med njimi edini telekomunikacijski operater. Cilj projekta je vzpostaviti odprto eksperimentalno platformo 5G za hiter in učinkovit razvoj storitev vezanih na avtonomno vožnjo in komunikacijo naprav v vozilih. S tem se bo pospešil razvoj programske opreme, ki je potrebna za delovanje vozil prihodnosti za večjo varnost in pretočnost v prometu.

Eksperimentalna  platforma 5G je namenjena predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem, ki bodo s platformo dobila priložnost za razvoj, vzpostavitev in preizkušanje novih inovativnih storitev. V Telekomu Slovenije smo pri tem zagotovili ustrezno 5G-infrastrukturo, ki je namenjena preizkusu omenjene platforme. Poleg omrežja 5G smo zagotovili infrastrukturo računalniškega oblaka in ustrezno virtualizirano okolje, v katerem so partnerji lahko vzpostavljali navidezne omrežne funkcije (VNF – Virtual Network Functions). Projekt bo olajšal predvsem postopek razvoja storitev s področja umetne inteligence in stojnega učenja, ki so namenjene uporabi v avtomobilski industriji.

V testnem okolju 5G-omrežja Telekoma Slovenije in testnem okolju podjetja Nokia v Nemčiji je bilo predstavljenih več primerov uporabe, ki vključujejo različne scenarije, in sicer daljinsko krmiljenje vozila, usklajevanje manevrov za avtonomno vožnjo, virtualni izlet z avtobusom, zagotavljanje vsebine navidezne resničnosti (angl. Augmented Reality) za vozila, pretočnost parkirišč, zaznavanje visoko tveganih cestnih točk, nadzor stanja omrežja in spremljanje situacije pri nesrečah v čezmejnih cestnih predorih.

Ti primeri uporabe bodo podjetjem, telekomunikacijskim operaterjem in raziskovalnim organizacijam predstavljali izhodišče za hitrejši razvoj, testiranje in uvajanje lastnih rešitev. Za lažjo komercializacijo novih storitev je bila v okviru projekta opravljena tudi analiza koristi, ki bo podlaga za opredelitev komercialnih modelov, namenjenih uvajanju storitev, ki temeljijo na tehnologiji 5G. S tem bo v prihodnje omogočen hitrejši razvoj rešitev na področju varnosti vozil in s tem udeležencev v prometu.

Projekt 5G-IANA se je začel junija 2021 in se bo zaključil konec novembra 2024. Konzorcij sestavljajo: Institute of communication and computer systems (ICCS), Nokia Solutions and Networks GMBH & CO KG, Universitaet Ulm, Fondazione Links – Leading Innovation & Knowledge for Society, Vicomtech, Ubitech Limited, Hit Hypertech Innovations LTD, Bylogix SRL, FS COM, Nextworks, 5G Communications for Future Industry Verticals, Incites Consulting, Oseven Single Member Private Company in Cognitive Innovations Private Company, ob Telekomu Slovenije pa je slovenski partner v projektu še ININ – Internet Institut. Skupno je bilo za izvedbo projekta namenjenih 7,6 milijona evrov, od tega je 6 milijonov evrov nepovratnih sredstev zagotovila Evropska unija s programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Telekom Slovenije je vodilno slovensko tehnološko razvojno podjetje, ki s svojo strategijo delovanja v razvojnih projektih aktivno sodeluje pri razvoju sodobnih IKT-rešitev. Pomemben prispevek v razvoju novih inovativnih rešitev predstavlja strokovno znanje zaposlenih ter potencial prihajajočih tehnologij, trenutno predvsem 5G.

 Več o projektu: https://www.5g-iana.eu/.

The post Zaključili vseevropski projekt, namenjen razvoju aplikacij za promet prihodnosti appeared first on Tehnozvezdje.