Ponudnik izposoje električnih skirojev Bolt je ob prihodu v Ljubljano pred slabim mesecem dajal vtis, da je, tudi zaradi izkušenj iz drugih mest po Evropi, premislil vse ključne vidike, in se o njih tudi dogovoril s predstavniki slovenske prestolnice. Že takrat smo bili nekoliko skeptični glede puščanja skirojev, ker zanje ni postavljenih pritrdišč, kakršna nekateri drugi ponudniki ponekod poznajo (letos sem jih denimo videl v enem od hrvaških letoviških krajev). Opozoril sem tudi na (pre)trdo postavljanje skirojev na oporo.

Že v prvih dneh se je izkazalo, da marsikaj od tega, o čemer so govorili in napovedovali v Boltu, ne drži povsem. Glede na poročanja različnih medijev in dejstvo, da se je tega dotaknil ljubljanski župan Zoran Janković na svoji redni novinarski konferenci, s parkiranjem skirojev po vožnji še zdaleč ni bilo vse v redu. Prebrali smo lahko celo, da »ležijo vsepovprek« in da so v napoto kolesarjem in še komu. Nisem Ljubljančan in takrat sem bil tudi na dopustu, zato domnevnega kaosa na lastne oči nisem videl, vendar so mi znanci pritrjevali, da navedbe držijo. Kolikor sem bil v Ljubljani v avgustu, je bilo malo bolje od opisanega, a še vedno ne idealno. Skiroji so večinoma stali tam, kjer so tudi stojala za kolesa, niso pa bili kaj posebej urejeno parkirani. Morda se je situacija nekoliko izboljšala, morda tudi ne, imam premajhen vzorec videnega. V vsakem primeru pa bi od Bolta pričakoval več ukrepanja, odzivanja na poročanje in transparentnega komuniciranja. Samo tako bi se lahko javno mnenje, ki po mojih opažanjih ni najbolj naklonjeno tovrstni izposoji e-skirojev, spremenilo.

Na moja povsem konkretna vprašanja, kako ukrepajo za izboljšanje situacije in kako je možno, da ljudje skiroje puščajo vsepovsod, če smo na predstavitvi slišali, da je to mogoče storiti zgolj na približno stotih s koordinatami določenih območjih in s fotografiranjem vozila v aplikaciji, so odgovorili zgolj s splošnim opisom pravil in pogojev uporabe, kar je v bistvu ponavljanje že povedanega. Nikjer niso niti priznali, da problem obstaja, niti niso navedli kakšnih konkretnih ukrepov ali primerov, kako so morda kaznovali nevestne uporabnike. Priznanje, da ima težavo in da ne gre vse tako, kot so predvidevali, je za podjetje najtežji del naloge, toda nujen za kakršno koli resno izboljšavo. Požvižgavanje v času, ko se zadeva »rola« v javnosti, ne vzbuja večjega zaupanja v ponudnika. Lahko mu delam krivico in se v zakulisju aktivno trudi popraviti slab začetni vtis, toda v tem primeru bi lahko o tem tudi kaj javno povedal. Strategije so različne. Določeni se »posujejo s pepelom,« drugi vehementno zanikajo, da bi bilo tako hudo, kot trdijo članki, nekateri vsaj v neuradnem pogovoru povedo kakšne razloge in pojasnila, da zadevo malo bolje razumemo, četudi jih to ne opravičuje in odvezuje boljšega ukrepanja. Nisem zasledil, da bi v Boltu storili karkoli od naštetega ali morda kaj četrtega.

Nič kaj prepričljiv ni niti odnos s samim mestom. Predstavnik Bolta za Slovenijo in Hrvaško Ivan Begović je na moje vprašanje o vstopu v druga slovenska mesta odgovoril, da se drugod »še niso pogovarjali,« iz česar se je dalo sklepati, da v Ljubljani pa so se pogovarjali z mestom, preden so začeli ponujati storitev. Toda župan je na omenjeni novinarski konferenci po poročanju medijev izjavil, da se Bolt »z Ljubljano ni dogovarjal.« In kot problem te storitve izpostavil, »da je mogoče skiroje puščati kjerkoli,« četudi so v Boltu na predstavitvi večkrat izrecno zatrdili, da se jih pušča samo na točno določenih lokacijah. Ti izjavi in vztrajanje podjetja Bolt, da jih ne želijo komentirati, vse skupaj postavlja v nekoliko čudno luč. Povsem možno je, da župan zadeve ne pozna najbolje in da ga podrejeni z njo niso natančno seznanili, vseeno pa gre za dokaj opazno in pomembno spremembo na mestnih ulicah, zato so tako različne interpretacije najmanj nenavadne.

Iz Bolta tudi niso odgovorili na moje zadnje vprašanje, če je morda težava tudi v tem, da je postavljanje skiroja na oporo (»tačko«) precej težavno, in ali nameravajo to konstrukcijsko napako odpraviti. Tudi tu bi lahko rekli, da težavo poznajo in raziskujejo načine, kako jo odpraviti, lahko bi moji ugotovitvi nasprotovali in trdili, da ta težava ne obstaja, lahko bi poskusili zmanjšati njen pomen. Vsi od teh odzivov bi se mi zdeli povsem primerni in jih zlahka sprejmem. Ignoriranje vprašanj pa mi prej daje misliti, da nekaj je na tem in da določeni vidiki niso povsem taki, kot so jih na začetku predstavljali. Navsezadnje v Ljubljani ne uporabljajo najnovejših skirojev, ki so jih že uvedli v nekaterih drugih mestih.

Električne skiroje kljub vsemu v nasprotju z nekaterimi (glasnimi) kritiki vidim kot eno od zdajšnjih in prihodnjih oblik mestne mikromobilnosti, navsezadnje je Marjan njen reden uporabnik. Seveda pa je fino, če pri tem vlada vsak nekakšen red in če si ponudnik tudi s primernim odzivom na ne povsem gladek začetek poslovanja uspe pridobiti določeno zaupanje.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Ni dovolj samo priti in se potem pretvarjati, da je vse v najlepšem redu appeared first on Tehnozvezdje.

Podjetje Bolt skiroje v različnih mestih po Evropi ponuja štiri leta, ponekod je prisoten tudi s prevozi (v slogu storitev Uber) in dostavo hrane. Tako je denimo na Hrvaškem s skiroji pokril sedem mest (Reko, Osijek, Karlovec, …), vendar ne tudi Zagreba (kjer pa ima dostavo hrane), s »taksiji« pa denimo Pulj. V Sloveniji začenjajo z Ljubljano, kjer je zagotovo tudi največ potencialnih uporabnikov, tako med prebivalci mesta in dnevnimi obiskovalci kot tudi med turisti.

Skiroje si bo mogoče izposojati in jih vračati na približno sto lokacijah po širšem centru Ljubljane (znotraj obvoznice), večinoma tam, kjer so bila že doslej kolesa, sčasoma bodo njihovo število povečevali, morda pa celo uvedli prosto »parkiranje« kjerkoli. Za zdaj lahko uporabnik skiro pusti samo tam, kjer je narisano v aplikaciji in mu vozilo to dovoli, določeno je namreč s koordinatami za satelitski sprejemnik GPS (z nekaj tolerance). Ko ga »parkira«, ga mora v aplikaciji še fotografirati, te fotografije pa obdeluje algoritem za strojno učenje, s čimer si v podjetju pomagajo pri izboljševanju storitve in prilagoditvah napotkov uporabnikom. Ekipa Bolta bo nato prerazporejala skiroje in skrbela za njihovo napolnjenost. »Pomembno je, da uporabnik od tam, kjer parkira ali kamor ga pripelje javni prevoz, ne hodi več kot nekaj sto metrov,« je poudaril direktor mikromobilnosti za Hrvaško in Slovenijo v podjetju Bolt Ivan Begović.

Cena vožnje znaša 20 centov na minuto prvih 12 minut, nakar pade na 10 centov, saj menda želijo spodbujati, da se ljudje vozijo, dodatnega stroška za začetek vožnje pa ni. Na začetku bo po besedah Begovića na voljo med 200 in 300 vozil, jeseni, ko se v mesto vrne običajni življenjski ritem, pa bodo ocenili, koliko več jih potrebujejo. Doseg skirojev znaša 30 km, hitrost pa bo omejena na 20 km/h, čeprav zmorejo 25 km/h, ter na 10 km/h po strogem centru. Za slednjo omejitev je Begović sicer dejal, da jo utegnejo po potrebi tudi prilagoditi, vendar si ne želijo divjanja med pešci. Pripravljene imajo tudi »posebne« načine, denimo za vožnjo pod potencialnih vplivom alkohola.

Sami skiroji delujejo na pogled dokaj preprosto, kar je tudi namensko, da so posamezni deli lahko zamenljivi. Zaradi aluminijastega ogrodja so dokaj lahki, tehtajo namreč 17 kg. Stojni del z baterijo se zdi precej širok, kar je v redu za vse, ki vožnje s temi »prevozniki« niso najbolj vešči. Zgolj postavljanje na oporo ob parkiranju ni najlažje. Na krmilu ni kakšnega zaslona, tako voznik nima podatka o hitrosti, se mu pa pred odklepanjem skiroja v aplikaciji izpiše predviden doseg izbranega. Na desni strani je klasična tipka za »plin«, pri kateri nisem opazil, da bi imela možnost zaklepanja na najvišjo hitrost (tempomata). Na levi je ročica za zavoro, kakršno poznamo s koles, in pa vrtljiv gumb za zvonec. Kolesa so klasične velikosti, napolnjena z zrakom, v vsakem primeru pa je treba biti pri vožnji čez kakšne ovire previden.

Begović je na naše vprašanje glede širitve v druga slovenska mesta dejal, da si tega želijo, vendar konkretni pogovori o tem še niso stekli. V Ljubljani pa bi lahko prihodnje leto uvedli še (električna) kolesa. Kot je še povedal sogovornik, sicer skirojev ne vidijo kot konkurenco obstoječim kolesom (denimo sistemu BicikeLJ), temveč kot dodatno možnost za mikromobilnost po mestu.

The post Po Ljubljani po novem z električnimi skiroji Bolt appeared first on Tehnozvezdje.

Xiaomi Smart Band 7, kot se po novem imenuje zapestnica – predhodnica je bila seveda Mi Band 6 – še naprej vztraja pri enaki formuli, ki pa so jo v podjetju evidentno, kot sem zapisal že lani, pripeljali do konca evolucije. Odpravili so sicer lansko glavno »napako«, nekoliko ozek zaslon, letos gre precej bolj proti robovom, zaradi česar v diagonalo meri 1,62 palca (prej 1,56 palca) in ponuja za kar četrtino več vidne površine. To pa je tudi edina res opazna novost, poleg nekoliko lepše oblikovanega paščka , ki tokrat ob modulu z elektroniko nima opazne stopnice. Pozdravljam, da je zapenjanje še vedno z vtikanjem igle v luknjice, ne s klasično zaponko, ki moti med tipkanjem.

Zapestnica sicer podpira več kot 110 športov, kjer pa je verjetno veliko prekrivanja, navsezadnje še vedno ni vgrajenega sprejemnika za satelitsko določanje položaja. Prav tako v evropsko različico niso vgradili tehnologije NFC. Novost je izračunavanje telesnih zmogljivosti med vadbo (VO₂ max), medtem ko smo bili merjenja vsebnosti kisika v krvi (SpO₂) deležni že lani. Kljub dokaj majhni nadgradnji bo Smart Band 7 dražja od predhodnice, vsaj v izhodišču, saj bo priporočena cena 60 evrov, medtem ko je šestica štartala pri 50 evrih.

Tablica Xiaomi Book S 12.4 je naprava z operacijskim sistemom Windows 11 za Arm, z opcijsko tipkovnico in podstavkom pa se jo da spremeniti v priložnostni prenosnik, podobno kot Asusovo Vivobook 13 Slate. Poganja jo procesor Snapdragon 8cx druge generacije, zaslon z diagonalo 12,4 palca pa ponuja ločljivost 2560 x 1600, 500 kandel na m² najvišje svetilnosti in široko barvni razpon. Kamera je tako spredaj (5 MP) kot zadaj (13 MP), zvočnika sta dva, pomnilniška kombinacija zajema 8 GB delovnega in 256 GB podatkovnega prostora. Za povezljivost so na voljo en sam priključek USB-C, bluetoot 5.2 in Wi-Fi 6. Reč naj bi stala 699 evrov, s tipkovnico in ovitkom pa sto evrov več.

Potem je tu še skiro Xiaomi Electric Scooter 4 Pro. Ta je na pogled sličen kot vsi dozdajšnji te znamke, ima deset palčna napihljiva kolesa, predvsem pa ga poganja 350-vatni motor, ki lahko za kratek čas razvije tudi 700 W moči. Baterija ima kapaciteto 474 Wh oz. 12.400 mAh. S tem lahko doseže najvišjo hitrost 25 km/h, gre v 20-odstotni klanec in prevaža maso do 120 kg. Sam skiro je težak 16,5 kg in ima menda izboljšane zadnje zavore. Za razliko od nekaterih zadnjih Xiaomijev skirojev, ki jih izdeluje podjetje Navee, je za tega zadolžen Segway-Ninebot. Napovedana cena je 650 evrov.

Fotografije: Xiaomi

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Xiaomi z novo zapestnico, pisarniško tablico in zmogljivim skirojem appeared first on Tehnozvezdje.

Avto je tradicionalno pomenil svobodo. Ne samo možnost, da se odpelješ bolj ali manj kamor koli želiš, ampak tudi, da imaš pri tem želeno družbo in da lahko s seboj prevažaš nekatere ljube in potrebne predmete. V nekaterih kulturah je avto za marsikoga skoraj pomembnejši od stanovanja, je njihov najljubši prostor. Seveda pa tudi najljubše prevozno sredstvo, pri čemer v to kategorijo štejem tudi poltovornjake (pick-upe) in še kaj. Vse, kar lahko uvrstimo med osebna vozila. Kolo je fino, prav tako moped ali električni skiro, za marsikoga tudi motorno kolo, vendar so vsa našteta vozila lahko v podnebjih, kot je slovensko, resna alternativa zgolj nekaj mesecev na leto. Da se tudi v manj prijaznih razmerah, a je daleč od udobnega. Povsod pa je to le za prevoz posameznika. Takoj, ko sta v igri streha nad glavo in prevažanje še koga (denimo otroka), ostane izbira zgolj nekaj resnega na štirih kolesih.

V zadnjem času sem poslušal več razprav o tem, kakšna naj bi bila prihodnost »mobilnosti«. Različni strokovnjaki, ki jim nikakor ne oporekam njihovega znanja in uvida v trende in potrebne spremembe, so vsi po vrsti poudarjali, da ob menjavi energenta, ki se menda začenja resno dogajati, ne smemo obstoječega voznega parka nadomestiti z novim, enako številčnim. Torej, če bomo bencinske in dizelske avto zamenjali za baterijske (ali na gorivne celice ali kaj drugega), s tem ne bomo naredili veliko. Verjetno imajo prav, zagotovo je treba razmišljati o novih načinih. O tem, da si bomo vozila delili, jih najemali za krajša obdobja, da nas bodo morda sama prevažala naokrog in bodo tako ves čas na poti, za tiste uporabnike, ki jih bodo potrebovali. Vse to se sliši lepo in za nekatere verjetno tudi bo. Za tiste, ki bodo živeli v mestih, kjer bodo imeli do najbližje »postaje« z avti največ nekaj sto metrov pešačenja, ali bodo na naslovu, mimo katerega se bodo samovozeči »taksiji« lahko pripeljali (prepričan sem, da se zunaj določenega kroga ne bodo, ker bi jim to vzelo preveč časa in porabe energije). Navsezadnje je že zdaj v mestu precej lažje shajati brez avta ali z enim namesto dveh. Ostali, ki živimo v manj urbanih okoljih, najmanj enega na družino moramo imeti, pogosto dva. Pričakujem, da bo tako tudi ostalo.

Eden od koščkov v sestavljanki je zagotovo javni prevoz. Ta je v Sloveniji izrazito slab in z boljšim bi se dalo zmanjšati gostoto na cestah in mogoče celo odkrižati kakšnega avta. A vseeno avtobusi, vlaki in druga javna prevozna sredstva večinoma niso rešitev za prevoz otrok v vrtec, na krožke ali na treninge, za skok v trgovino in po drugih opravkih, za večerni obisk kulturne, športne ali verske prireditve. Ne govorim o mestnem javnem prometu, ampak o tistem na podeželju. Učinkovitejši, pogostejši in hitrejši je zagotovo nujen za dnevne migracije na delo in še kaj, za marsikatere opravke, ki so vezani na točno določene termine ali na prevažanje večjih količin česar koli že, pa ne pride v poštev. Kot tudi ne vsakokratno iskanje vozila za izposojo, (so)uporabo ali kakor koli bomo temu rekli. Enako mislim, da je z različnimi izleti, obiski, potovanji in nasploh daljšimi vožnjami. Razen, če se bomo v veliko večji meri odrekli premičnosti, druženju (smo se mu že zadnje leto in še malo preveč) in občutku svobode, bomo še naprej potrebovali svoj avto. Razumem, da se bo nekje v velemestu, kjer že zdaj kakšna tretjina ali več prebivalcev nima avta, trend souporabe namesto lastništva še bolj okrepil. Tam so tudi navade in življenjski slog drugačni. Manj je tudi lastništva in več izposojanja športnih pripomočkov in še česa.

Razmišljanje o življenjskem slogu in aktivnostih me pripelje še do naslednjega odrekanja. Alan je v enem od svojih vlogov preračunaval, koliko dosega bi električni avto moral imeti. Prišel je do podobnega zaključka kot že jaz pred kakšnim mesecem, saj je izpostavil, da mora biti uporabniku v vsakih razmerah na voljo vsaj 200 km, preden bo nujno moral znova polniti baterijo. Je pa en vidik, kjer se najino razmišljanje nekoliko razhaja. Alan bi, podobno kot proizvajalci, predvsem gledal na vsakodnevno (delavniško) razdaljo in se nekako prilagajal pri občasnih daljših izletih. Zame pa je bistveno pomembnejši ta vidik. Tudi za tiste, ki se v službo vozijo malo dlje, je verjetno dobrih 200 km dovolj, če le imajo možnost doma ali v službi dovolj hitro napolniti baterijo, da bo naslednji dan kapacitete znova dovolj. Za različne aktivnosti in izlete med vikendi to morda ne zadošča. Vsaj ne z zdajšnjo razvitostjo polnilne infrastrukture.

Slovenija ni velika, a vožnja na drugi konec države vseeno predstavlja lepo število km, od tega precejšen delež po avtocesti. In ko bo prehajanje meja znova sproščeno, bomo, v to ne dvomim, vnovič obiskovali cilje v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in še kje. To zame vsekakor mora biti del razmisleka pri odločanju za električni avto, še posebej, če naj bo v vlogi primarnega vozila. Za vlogo sekundarnega so po mojem mnenju vsi po vrsti še precej predragi. Ne pričakujem, da bi lahko kar koli takega kupil za 12 tisoč evrov, kar kot »sprejemljivo« ceno omenjajo mnogi, ker za tak denar tudi bencinskih modelov že davno ni več, razen najmanjših. Clio, ki smo ga nedavno testirali, in v ničemer zares ne izstopa, stane 17 tisoč evrov! S samodejnim menjalnikom bi se približali dvajsetim tisočakom. Toda primerljiv Zoe stane več kot 30 tisoč evrov. Pri kakšnem drugem dvojcu je razlika morda malo manjša, a še vedno konkretna. Avte dandanašnji tudi prodajajo prav za »življenjski slog,« a če premajhna baterija ali pomanjkanje javnih polnilnic (ali oboje) narekuje življenjski slog tičanja doma, je to kaj slaba naložba. Pa tudi prihodnost, ki se je ne bi preveč veselil. Ne vem, kakšne so rešitve, vesel bom kakšnih predlogov, prepričan pa sem, da je govoriti o opuščanju lastništva ali celo uporabe avtomobilov pretirano poenostavljanje.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Prihodnost mobilnosti predpostavlja veliko odrekanja in prilagajanja namesto dozdajšnje svobode? appeared first on Tehnozvezdje.

Big Bang je nedavno prenovil svojo paradno trgovino v ljubljanskem BTC-ju. Za posodobljeni Big Bang Mega so namenili med milijonom in pol ter dvema milijona evrov. Trgovina sicer ni večja, celo nekoliko manjša je, ker se na »drugi strani«, kamor se je prej prišlo čez nadhod, zdaj uredili t. i. outlet. So pa v nekoliko spremenili razporeditev, vse skupaj posodobili in povečali nabor izdelkov. Med modernizacijo sodijo ideje, kot je plačilo s telefonom in »razmagnetenje« kupljenih izdelkov prek NFC-ja, tako da jih bo lahko kupec odnesel iz trgovine kar brez ustavljanja na blagajni. Tudi sicer so postopke pohitrili in se v veliki meri znebili papirja, in nasploh digitalizirali mnoge procese, uvedli video svetovanje ter hitro dostavo po Ljubljani.

Širitve prodajnega portfelja ni težko zaznati. Več je električnih skirojev in koles, tu so supi in druga oprema za aktivnosti v naravi, električno orodje in še nekateri pripomočki, ki smo jih doslej iskali kje drugje. Podobno pot je ubral telekomunikacijski operater A1, saj tudi v dveh njegovih fizičnih trgovinah (v BTC-ju in v Kopru) ter v spletni Nakupovalnici najdemo visokotlačne čistilnike, žare, hladilnike in druge naprave, ki jih tam še nedolgo tega ne bi pričakovali. Toda spletna prodaja je v vzponu, pa tudi pri fizični očitno zija nekaj lukenj, ker se morda določeni trgovci niso uspeli dovolj hitro prilagoditi in posodobiti. Ponudniki, kot je A1, tudi izkoriščajo dejstvo, da so na prominentnih lokacijah, da imajo konstanten obisk in da je za marsikoga najlažje plačevati obroke prek položnice za operaterske storitve.

Pojav novih spletnih trgovin, kot sta Nakupovalnica in Telekomov Piazz, pa tudi Shoppster (ki je preimenovan in okrepljen Ideo) in še katera, nakazuje, da se potrošnja tudi v Sloveniji končno seli na splet. Izvršni direktor Big Bang Uroš Mesojedec napoveduje, da bo pri njih l. 2025 obseg spletne prodaje na 30 odstotkih, medtem ko je ob odprtih fizičnih trgovinah zdaj nekje med 15 in 20 odstotki. Po njegovih besedah v času zaprtja trgovin nakupi po spletu niso povsem nadomestili izpada, vseeno pa jih je bilo 2,5-krat več kot v »običajnih« časih. Ko se trgovine znova odpro, se kupci vrnejo vanje, a vseeno kupovanje po spletu ne bo več eksotika. Očitno je tudi dovolj prostora tako za nove kot za stare, sploh glede na trenutne deleže, ki pa zdaj prvič tudi v Sloveniji občutno rastejo.

The post Kupujemo kot nori, trgovcem in operaterjem, ki so se znali prilagoditi, se smeji appeared first on Tehnozvezdje.

Kot rečeno imamo pri nekaterih ponudnikih sklenjeno pogodbo za “posredništvo” (angl. affiliate), kar pomeni, da od vsakega nakupa, ki je opravljen čez našo povezavo, dobimo kakšen odstotek. Zneski niso visoki, a v daljšem obdobju lahko zberemo za nakup kakšne testne naprave ali za določeno izboljšavo na spletni strani. Zato lepo prosimo, da kadar kaj kupuješ v trgovinah, ki so na našem seznamu ali iščeš določene storitve, uporabiš našo povezavo, da se nakup prišteje na naš konto. Cena zaradi tega ni nič višja, samo trgovec nam odstopi del dobička, ker smo mu pripeljali kupca. Kar velja za naslednje ponudnike:

• Nemški Amazon
• Britanski Amazon
• Gearbest – Trgovina z različno kitajsko robo, od malenkosti do premijskih telefonov, dronov in še marsičesa. Vse več izdelkov je tudi na zalogi v Evropi, s čimer se izogneš plačevanju davka in carine.
• PureVPN – Ponudnik storitev zasebnih navideznih omrežij (VPN). Naročnine so ugodne občasno objavimo tudi kakšno kodo za popust.
• Adobe – Vodilni ponudnik programske opreme za fotografijo in montažo videa. Če sklepaš naročnino na Creative Cloud (Photoshop, Premiere, …) stori to z uporabo naše povezave.
• Shutterstock – najbolj priljubljena spletna knjižnica fotografij, glasbe in videov.

Najlepša hvala za ves shopping, ki ga opraviš prek naših povezav!

Najdeno 4. 7. 2018

Mimovrste ponuja prenosnik HP Pavilion x360 s 14-palčnim zaslonom za 629 evrov. Za ta denar pa sploh ne dobiš podhranjene zadeve. Poleg vrtljivega zaslona s polno visoko ločljivostjo ima računalnik procesor i3 (prejšnje generacije), 8 GB pomnilnika in 256 GB diska SSD. Tehta pa nekaj več kot 1,6 kg, torej je kar primeren za prenašanje naokrog. Lani smo testirali 13,3-palčno različico.

Na nemškem Amazonu lahko Samsungov prenosni disk SSD s kapaciteto pol terabajta kupiš za 156 evrov.

Izbor najboljšega in najnovejšega v trgovini Gearbest:

Bluedio TN

Rekreativne slušalke bluetooth znamke Bluedio, ki običajno ne razočara z zvočno kakovostjo. Skupaj s poštnino stanejo 14 evrov.

Stojalo

Stativ za pametni telefon, ki je lahko tudi samovšečniška palica, in ima daljinski sprožilec, povezan po bluetoothu. S kodo IT$MPSELF ceno znižaš pod deset evrov.

Asus Zenfone 5

Asus je na sejmu MWC kar navdušil s svojo linijo Zenfone 5, žal pa teh telefonov v Sloveniji (še) ni. Zato pa jih je mogoče kupiti na Gearbestu. Model s srednjerazrednim procesorjem Snapdragon 636, 4 GB pomnilnika in 64 GB prostora za podatke s kodo IT$MPZ5 stane 333 evrov. Z davkom in stroški torej 420 evrov, kar je še vedno dobra cena za izdelek, ki se že spogleduje z višjim razredom.

Roborock S50

Trenutno najzmogljivejši “kitajski” robotski sesalnik, ki se lahko kosa tudi z najboljšimi ameriškimi. Poleg sesanja obvlada še (zasilno) pomivanje. Dobiš ga lahko zaunih 430 evrov, brez dodatnih davkov in ukvarjanja s carino, ker pride iz evropskega skladišča.

Beelink Gemini X45

Zelo zanimiv mali dnevnosobni računalnik. Poganja ga najnovejši procesor Celeron, celo različica za namizne PC-je, ne prenosnike. Zraven je še 6 GB pomnilnika, 128 GB diska SSD in ostale sodobne pritekline, od brezžičnega omrežja s podporo 5GHz do različnih priključkov. SKupaj z davkom te reč stane 270 evrov, kar se nam zdi dobra cena tak sistem, ki je lahko tako v vlogi večpredstavnostne kot delovne naprave.

Alldocube M5 4G

V zadnjem času je malo novih, atraktivnih tablic. Ta je morda ena od njih. Ima spodoben Mediatekov procesor, desetpalčni zaslon z ločljivostjo 2560 x 1600, 4 GB pomnilnika in 64 GB shrambe, na voljo pa je tudi povezovanje v mobilne omrežja (LTE). Vse to za slabih 220 evrov z davkom in stroški uvoza vred.

Nosilec Roidmi

Prilagodljiv magnetni nosilec za telefon. S kodo IT$MPHODER ceno znižaš na dobrih pet evrov, s poštnino vred tako zanj plačaš šest evrov.

Xiaomi Mi Band 3

Povsem nova zapestnica, naslednica izjemno priljubljene Mi Band 2, je zdaj na voljo za 30 evrov (iz Kitajske, cena iz Honk Konga je za šest evrov višja). Če jo ustavi carina, 50, kar je še vedno najceneje, odkar je novinka v prodaji. Prinaša pa večji zaslon, merjenje srčnega utripa, boljšo vodoodpornost.

Baterija Xiaomi 10.000 mAh

Legenda med powerbanki, ponuja dobro razmerje med kapaciteto in velikostjo (maso). So tudi tanjše in lažje, a tudi večje, debelejše in težje z manjšo kapaciteto. Dobiš jo za devetnajst evrov s poštnino vred.

Elephone EE Band 5

Zapestnica z zaslonom v slogu Samsungovih Gear Fit, osnovno vodotesnostjo (IP67) in merilnikom srčnega utripa.

The post Najboljši nakupi ta hip appeared first on Tehnozvezdje.