Kratek odgovor je: da. A za voznika, kajti prav dobro si ne predstavljam, kako bi se počutil mimoidoči, če bi vanj trčil več kilogramov težak skiro z enako obilnim voznikom. Zato pamet v roke. Xiaomijev skiro zna biti eden boljših električnih prevoznikov ta hip z omejitvijo hitrosti 25 kilometrov na uro in ceno slabega tisočaka.

Terenske zmogljivosti so neposredno povezane z močjo motorja. Podatek o 1200 vatih najvišje moči na prvi pogled obljublja veliko, a je dejansko drugače. Stalna moč je zgolj 500 vatov, kar zadošča za vožnjo po ravnini in manjših vzponih, a skiroja ne spremeni v gorskega kozla. Izdelovalci radi manipulirajo s podatki o največji moči. Vedeti morate, da jo motor lahko zagotavlja le kratek čas, nekaj sekund, kajti drugače bi se zaradi pregrevanja stalil ali vsaj odpovedal. To zadostuje za opazno boljše pospeške. Skiro dejansko hitro doseže največjo dovoljeno hitrost, o čem več pa nima smisla sanjati. Ostajam pri tezi, da mora imeti terenski skiro pogon na obe kolesi in dva tisočvatna motorja.

Seveda sem marsikaj poskusil. Lepo je opravil z gozdnimi potmi, če le naklon ni bil prestrm. V takšnih primerih se ni obnašal nič bolje od modela Scooter 5 Max, s katerim se prevažam že dobro leto. Ko se zažene v dolg in strm klanec, začne hitrost padati, dokler ni prenizka, da bi omogočala stabilno vožnjo. Dvojni zavori sta pomagali, ko se je pot obrnila navzdol, občasno so dlani zaradi silnega pritiskanja kar malce bolele. Od vsega v takšnih razmerah še najbolj prav prideta korektno dvojno vzmetenje in že omenjeni izrazitejši profil gum brez zračnic. Da bi zdrsnili na gladki podlagi, je malo verjetno, tudi zaradi vgrajenega sistema proti zdrsu. Sicer sem doživetje posnel in vključil v video.

Domet skiroja je še bolj nestanoviten in odvisen od cele vrste pogojev. Uradnega, milo rečeno, doseže voznik mušje kategorije, ki vozi po ravni stezi s hitrostjo največ 15 kilometrov na uro. Kaj pa v praksi? Tu so stvari precej drugačne. Osemdeset kilogramov, hitro pospeševanje in vožnja povsod je izkazalo realni doseg 40 kilometrov. Daleč od tega, da bi bilo to slabo. Dovolj za dnevne vožnje in polnjenje baterije čez noč, saj moč polnjenja ni pretirano visoka.

Kljub velikosti in teži je Scooter 6 Ultra presenetljivo preprosto voziti. Lažje kot prenašati ali porivati. Zavore spredaj in zadaj delujejo dobro, tokrat se mi zdi, da imata celo blažilnika ob polni obremenitvi še nekaj hoda. Ta pride prav, ko skačeš prek robnikov. Skiro dobro ohranja hitrost med vožnjo navzdol, dokler ni prestrmo. Takrat začne piskati in prositi: daj že za vraga pritisni na zavoro. Želel bi si večje rekuperacije (elektronske zavore), a kaj hočemo, Xiaomi pač meni, da ni potrebna.

Xiaomi je omogočil iskanje ukradenega skiroja prek Applovega omrežja. Druga možnost je zaklepanje motorja prek aplikacije. Ta ni nujna, kajti vsi pomembni podatki in nastavitve so dostopni na velikem osrednjem zaslonu. Moraš pa ga aktivirati prek aplikacije, kajti zmogljivosti bodo odklenjene šele po ogledu videa o varnosti. No, smerniki me ponovno niso prepričali. Še vedno mislim, da jih udeleženci v prometu bodisi ne vidijo ali ne razumejo, zakaj je začel konec krmila nenadoma utripati.

Ultra sodi v vrh trenutne ponudbe znamk skirojev, ki so pri nas še vedno dokaj priljubljeni. Primeren je, če vas ni strah zbadljivk v slogu »glej ga, saj se vozi na kanarčku«, ga skoraj nikdar ne boste nosili po stopnicah ali skušali spraviti v prtljažnik srednje velikega avtomobila in vam ni škoda skoraj tisočaka za prevoznika, ki bi rad bil odličen na brezpotjih, a mu to ne uspe vedno. V nasprotnem primeru vam predlagam, da se ozrete po katerem od manjših modelov.

HVALIMO:

• Velike in široke gume z izrazitim profilom in brez zračnic
• Dvojne čeljustne zavore
• Velik zaslon
• Pospešek in zadovoljiv doseg
• Aplikacija ni nujna (razen na začetku ob aktivaciji)

GRAJAMO:

• Težak in velik skiro
• Premajhna moč motorja za resno terensko vožnjo
• Počasno polnjenje baterije
• Ne gre v prtljažnik večine avtomobilov

The post Xiaomi Scooter 6 Ultra: Premalo moči za resen klanec, a pospešek je nor! appeared first on Tehnozvezdje.

Za naskokom najbolj zanimiv je električni skiro šeste generacije Xiaomi Scooter 6 Ultra. V marsičem je drugačen od prvih električnih prevoznikov, s katerimi si je kitajsko podjetje ustvarilo ugled in jih od leta 2017 po vsem svetu prodalo več kot sedem milijonov.

Kanarček, ki gre povsod!

Skiroji so se od modela Mi365, ki jih še vedno vidite na naših cestah, močno spremenili. Postali so večji, varnejši in zmogljivejši ter tokrat celo kričeče barve. Model Ultra je namreč rumen in hkrati obut v višje in širše terenske pnevmatike, ki obljubljajo možnost vožnje praktično po vsakem terenu. Kajpada sem zadevo že na hitro preizkusil in lahko rečem naslednje. Vozi povsod, dvojno vzmetenje lepo blaži luknje, le hud klanec mu povzroča težave. 1200 vatov največje kratkotrajne moči v tem primeru ne zadošča. Če se želite s skirojem voziti čez drn in strn , potem mora imeti ta dva še nekoliko močnejša motorja. Po enega spredaj in zadaj, kar bo verjetno naslednja Xiaomijeva poteza. Pod pogojem, da bodo vztrajali na trgu prevoznikov za vse podlage. Zasnova je dobra. Ob 12-palčnih pnevmatikah z izrazitejšim profilom širine 8 centimetrov so nanj obesili dvojno vzmetenje, diskovne zavore spredaj in zadaj ter sistem za preprečevanje zdrsa zadnjega pogonskega kolesa in zavore ABS. Vse to ne more biti poceni. Trenutno najbolj zmogljiv Xiaomijev električni skiro stane 999 evrov.

Kljub Googlu opazen skok v avtonomiji

Xiaomi je rahlo spremenil estetiko pametne ure Watch 5, ki je videti elegantnejša in prestižnejša. Zaenkrat ni videti, da so ji močno spremenili zmogljivosti, z izjemo avtonomije. Baterija z anodo iz silicija in ogljika kapacitete 930 miliamperskih ur naj bi uro z Googlovim sistemom WearOS poganjala tja do šest dni. Zagotovo podatek, ki kliče, da ga preverim v praksi. Športne in zdravstvene funkcije ostajajo znane, so pa očitno tokrat večji poudarek dali spremljanju srčnega utripa, nasičenosti kisika v krvi, analizi spanja in merjenju stresa. Nova ura uvaja še kretnje. Na primer dotik palca in kazalca za sprejem klica. Za to uro boste odšteli 329 evrov.

Xiaomi s svojim sledilnikom

Ko so drugi večji izdelovalci telefonov svojega že naredili, je to zdaj storil še Xiaomi. Gre za, po eni strani dokaj preprosto in po drugi zelo uporabno napravico, ki jo nekam damo in nato upamo, da je nikdar res ne bomo potrebovali. Xiaomi TAG ni pretirano velik in z 10 grami tudi ne težak. S telefonom se poveže prek vmesnika Bluetooth. Če ste v njegovem radijskem dosegu, se oglasi z zvokom, drugače pa lahko njegovo zadnje znano mesto preverite v aplikaciji. Možnost, da boste našli izgubljeno, poveča podpora Googlovih storitev Android Find Hub in Applove Find My. Sledilnik, eni mu pravite lokator, stane 19 evrov.

Nad njo bodo navdušeni imetniki iPhonov

Uporabniki Applovih telefonov zelo dobro vedo, kako težko jim pade, ko sredi dneva ugotovijo, da je kazalec stanja baterije blizu oznake prazna. Dodatna baterija je nujen dodatek. Toliko bolje, če je majhna, lahka, se magnetno pritrdi na hrbtno ploščo telefona in tega brezžično napolni. Xiaomijeva tanka baterija je debela šest milimetrov in tehta manj kot 100 gramov, a ima vseeno kapaciteto 5000 miliamperskih ur ob 15-vatni moči izhodnega toka. Ni svetovna rekorderka, vendar zadošča za enkratno polnjenje telefona in sočasno prek kabla še kakšne manjše naprave. Tolikšna kapaciteta v majhnem ohišju je mogoča zaradi 16-odstotne vsebnosti silicija in ogljika v anodi baterije. Dobra lastnost je še cena. 64 evrov za srebrno ali črno in 69 evrov za ekskluzivno oranžno barvo se mi ne zdi pretirano.

Pričakovana evolucija slušalk

Praktično vsi izdelovalci vsako leto naredijo nov model brezžičnih slušalk oziroma ušesnih čepkov. Napredek tako ni skokovit, temveč umirjen. Še nekoliko boljše aktivno dušenje hrupa do 55 decibelov, popravki zvočnih gonilnikov, tokrat so trije, da ustvarijo čim bolj globoke nizke tone, daljša avtonomija ter nove funkcije. Tokrat je ta simulacija prostorskega zvoka. Slušalke zaznajo premikanje glave in zvočni signal prilagodijo tako, da se za poslušalca smer, od koder prihaja zvok, ne spremeni. Za slušalke Redmi Buds 8 Pro prosijo 79 evrov. Tudi to se mi ne zdi preveč. Še posebej ne v primerjavi s cenami najboljših tovrstnih slušalk na trgu, ki so pogosto vsaj še enkrat višje. To pa hkrati pomeni, da sodijo nekje v srednji zmogljivostni razred.

The post Skiro najbolj pade v oko, a tudi ostali niso ravno za odmet appeared first on Tehnozvezdje.

Električna kolesa so priljubljena, ker v mestih prideš na cilj, ne da bi se spotil, in da zunaj mest prilezeš tja, kamor ti verjetno z običajnim kolesom ne bi uspelo. V ponudbi omenjene znamke boste našli marsikatero kolo, tudi gorsko, vendar se po mojem videnju večinoma osredotoča na urbana kolesa.

SUV c502 sicer nagovarja oba svetova. Z dvojnim vzmetenjem je primeren za vse terene, medtem ko se na ostalem vidi njegovo »mestno poreklo. Še bolj se v to smer nagibata c300 in C102. Slednji je opremljen s prednjim in zadnjim prtljažnikom, kar bo še posebej všeč vsem, ki pogosto tovorite veliko stvari (oziroma je to razlog, zakaj greste v trgovino raje z avtomobilom). Razlike med modeli so v zmogljivosti, kapaciteti baterije, velikosti, teži in drugih podrobnostih, a jim je skupen v okvir integriran zaslon, na katerem ob vsakem trenutku razberete najbolj pomembne podatke. Poleg klasičnih so na voljo zložljivi modeli, na primer i20 ali i6, po katerih največkrat posegate ljubitelji navtike oziroma vsi, ki želite kolo prevažati v prtljažniku avtomobila, namesto zunanjem nosilcu.

Električno kolo ima svoj čar. Enako je z električnimi skiroji, kjer jih vodi vizija, da ob normalni mestni uporabi, baterijo polnite čim redkeje. Morda celo zgolj enkrat na teden.

Kajpada je to močno odvisno od potreb voznika, a veliko pove že to, da ima celo najmanjši model deklariran doseg do 50 kilometrov in najboljši (najdražji) dvakrat tolikšen. Že to pove, da gre za zmogljivejše skiroje od modelov, ki jih večinoma kupujemo. Ko lezemo po zmogljivostni lestvici navzgor, že zelo kmalu naletimo na model z dvema motorjema (na sprednjem in zadnjem kolesu), ki postajata skozi modele vse močnejša. Poudarek je še na velikih kolesih in vzmetenju, kar ob udobju izboljšuje varnost vožnje. Med letošnjimi modeli je v vrhu Flare X Pro, ki po zaslugi dveh 1200-vatnih motorjev vozi praktično povsod, kjer je smiselno in dovoljeno. Hitrost skirojev je zaradi zakonodaje omejena na 25 kilometrov na uro, ravno tako pa so opremljeni z raznovrstnimi svetlobnimi elementi. Nekateri celo z dvema sijalkama po dolžini droga s krmilom. Odlikuje jih še široka stojna platforma, ki dovoli vožnjo z vzporednima stopaloma, kar še dodatno izboljša udobje.

The post Kakšna električna kolesa in skiroje nudijo »SOSEDJE«? appeared first on Tehnozvezdje.

Veselim se, da bom ta skiro uporabljal dlje časa, saj le daljše obdobje pokaže njegove resnične vrednosti in razgrne morebitne skrite napake. Ne pričakujem jih. Vsaj ne na podlagi dokajšnje trdoživosti, ki jo je z izjemo predrtih pnevmatik izkazal legendarni predhodnik. Čeprav so me zaradi težavne menjave nekoč navduševale trdne gume, kakršne ima na primer moj prastari Segway ES1, je čas naredil svoje. Zdaj imajo površino gum dirkalnikov formule ena za suho stezo. To in opazno pešanje baterijo sta glavna razloga, da sem bil prisiljen v menjavo. Nedvomno grem na bolje, a sem snedel še eno besedo. Novi skiro je opazno večji od starega ter ga ni mogoče tako preprosto prevažati v osebnem avtomobilu. Toda predvsem večja varnost in udobje to odtehtata.

Znano in priznano oblikovanje

Njegova vizualna podoba ni nič »posebnega«. Nekateri modeli odražajo agresivni videz, bodisi s širokimi nizkimi pnevmatikami ali izstopajočimi vijačnimi blažilniki. Na tem skiroju tega ne boste opazili. Oblika ostaja znana (in priznana) minimalistična. Spremenila se je zgolj velikost na račun višjih in širših gum, sprednjega in zadnjega blaženja ter večje stojne površine z obilnejšo baterijo.

Ravno tako ni večjih sprememb na krmilu. Sredi je manjši in v večini primerov z izjemo res močne neposredne svetlobe dobro čitljiv zaslon. Desno je ročica za plin in na levi zavorna ročica, zvonec in stikalo smernikov, ki zaključujeta obe držali za roki. Smernika se mi zdita dobra pogruntavščina, »dajanje« roko ob vsaki spremembi smeri, se mi v primeri skirojev nikdar ni zdela dobra ideja, a upam, da ju udeleženci v prometu vidijo. Kot veleva zakon, je poleg zahtevanih odsevnikov, spredaj sijalka, ki jo prižgete po potrebi in zadaj rdeča »luč«, ki zasveti ob vsakem zaviranju. Mehanizem zlaganje tudi ni doživel sprememb.

Več udobja in varnosti po zaslugi vzmetenja

Ob elektronskem sistemu proti zdrsu zadnjega kolesa z motorjem na mokrih površinah nosita največ zaslug za več udobja in varnosti dvojni sprednji in zadnji vzmetenji v kombinaciji z debelima in za prevoznik tega tipa razmeroma velikima pnevmatikama brez zračnic. Dejansko med vožnjo občutiš razliko. Manj trese na makadamu oziroma ne čutiš čisto vsake luknje na dlaneh. Hkrati z udobjem vzmetenje povečuje varnost vožnje, saj je padec zaradi nekoliko večjih lukenj ali razpok na cestišču manj verjeten.

Skladno z večjo težo skiroja, delno posledica povečanja in obilnejše baterije, so bili prisiljeni povečati moč motorja. To zdaj sodi po moji kategorizaciji v predal »dovolj dobro, a ne odlično«. Bom argumentiral. Kratkotrajnih tisoč vatov zadostuje, da preletiš krajši 22-stopinjski naklon, a je potem slaba polovica tega premalo, da brez sestopa s skiroja prevoziš dolg 17-stopinjski klanec na Toško čelo blizu Ljubljane. Moj priljubljeni poligon za ugotavljanje sposobnosti motorja.

Večja moč motorja in izboljšana elektronika sta pripomogli, da je ohranjanje najvišje hitrosti 25 kilometrov na uro stabilno ob vožnji navzdol. Šele na zares strmem klancu sem moral poseči po ročici za zavoro. Ko motor zavira, se energija vrača v baterijo. V kolikšni meri, prilagodiš v aplikaciji. Obenem ima skiro še funkcijo parkiranja v klancu, ki preprečuje, da bi se zapeljal nazaj. Nima pa tempomata in to je paradoksalno odlično. V mestu si ne moreš z njim prav dosti pomagati.

Z dosegom ne bi smeli imeti težav

Ne delam si utvar, da bi zmogel doseči uradni doseg šestdesetih kilometrov. Bi moral tehtati manj in voziti v popolnih temperaturnih razmerah po odličnem vozišču po možnosti z rahlim naklonom navzdol. Bolj od teorije me zanima praksa. In ta je sledeče. Za slabih 7 kilometrov pretežno ravninske poti v najhitrejšem voznem načinu (do hitrosti 25 kilometrov na uro) sem pokuril 15 odstotkov baterije. Kar pomeni, da cela z mano za krmilom zadostuje za 47 kilometrov. Daleč od tega, da bi bilo slabo oziroma dovolj, da ni treba skiroja polniti na delovnem mestu pred povratkom domov. Hitrost polnjenja je odvisna od napajalnika. S priloženim običajnim traja do 9 ur in s hitrim do 3 ure.

Vožnje ne bi smela nikomur delati težav. Upravljanje je sila preprosto. Poleg najhitrejšega voznega načina je na voljo še za odtenek počasnejši (do 20 kilometrov na uro) in način premikanja s hitrostjo pešca (6 kilometrov na uro). Zadnje se splača uporabiti vedno, ko se z njim vozimo po površinah za pešce. V izogib težava z njimi ali organi pregona.

HVALIMO:

• Dvojno vzmetenje, ki nudi več udobje in moči
• Razmeroma dovolj močan motor (a se ne bi branil še kakšnega vata več)
• Odličen doseg z enim polnjenjem
• Kakovostna izdelava

GRAJAMO:

• Malce prevelik, da bi šel v vsak prtljažnik
• V kompletu le standardni napajalnik
• Strmejši daljši vzpon mu zadajajo nekaj težav

The post Xiaomi Electric Scooter 5 Max: Malo več moči ne bi škodilo, a drugega mu ne morem očitati! appeared first on Tehnozvezdje.

Izraba domačega brezžičnega omrežja ali tehnike neposredne povezave (Wi-Fi Direct) ni nikakršna posebnost v svetu brezžičnih zvočnikov. S slušalkami je drugače. Tovrstna povezava zahteva več energije od vmesnika Bluetooth, zato se je, kljub nesporni prednosti večje hitrosti prenosa in posredno boljše kakovosti zvoka, raje izogibajo. Letošnje leto naj bi se trend obrnil, a kljub temu nismo pričakovali, da bodo povezavo vgradili v ušesne čepke.

Natanko to je storil Xiaomi z izvedbo slušalk Buds 5 Pro s podporo povezave Wi-Fi. Njihova prednost je 4,2-megabitni prenos, kar je dovolj za 24-bitni zapis zvoka s 96-kiloherčnim vzorčenjem. Izvedba slušalk z vmesnikom Bluetooth omogoča le 2,1-megabitno hitrost, kar zadostuje za polovično vzorčenje (48 kilohercev). V drugih sposobnostih slušalke z aktivnim dušenjem hrupa ne odstopajo veliko od podobnih modelov proizvajalcev telefonov. Če so uradni podatki verodostojni, zaloga energije v čepkih in škatlici zadošča za do 40 ur poslušanja. Za Xiaomi Buds 5 Pro bo treba odšteti 209 evrov oziroma 239 evrov za različico z Wi-Fi.

Sočasno s slušalkami so predstavili naslednjo generacijo ure Watch S4, zanjo zahtevajo najmanj 179 evrov. Gre za nadaljevanje evolucije serije Xiaomijevih nosljivih naprav. Mimogrede, naslednje generacije športne zapestnice tokrat niso predstavili, so pa v ponudbo dodali različico v kremno beli barvi. Za uro, na kateri ne teče operacijski sistem Wear OS, temveč Xiaomijev lastni, lahko rečemo, da sodi v povprečje modelov na trgu, tako po zmogljivostih kot po funkcijah. Ob do 15-dnevni avtonomiji ponuja dokaj svetel zaslon OLED, glavne zdravstvene meritve (srčni utrip, kisik v krvi, spremljanje spanja), zvrhan koš športnih načinov in celo možnost brezstičnega plačevanja (v Sloveniji so podprte kartice Curve in mBills).

Kot zadnjo napravo Xiaomijeve letošnje predstavitve omenjam novo generacijo električnih skirojev. Xiaomi Electric Scooter 5 Max bo zanimiv tudi zato, ker lani nismo imeli možnosti preizkusiti nobenega. Ob dvojnem vzmetenju in sistemu preprečevanja zdrsa, kar poleg udobja vpliva še na varnost vožnje, velja omeniti elektromotor s 400 vati nazivne moči (kratkotrajno največ 1000 vatov), hitro polnjenje baterije, do 60 kilometrov dosega in sposobnost premagovanja 22-stopinjskega naklona. Podatki so uradni in kličejo po preizkusu. Za naslednika skirojev, ki veljajo za ene izmed bolj priljubljenih v slovenskem voznem parku, zahtevajo ne zanemarljivih 719 evrov.

The post So v prednosti ali hočejo zgolj dokazati, da si upajo? appeared first on Tehnozvezdje.

Večji skiroji so mi všeč, ker so stabilnejši, varnejši in nudijo daljše dosege od manjših in za enkrat še bolj priljubljenih. Niso pa popolnoma brez napak. Tudi S60 jih ima, čeprav so popravili večino tistega, kar me je zmotilo lani, celo na tedaj najbolj izpopolnjenem (in najdražjem) S65. Ne ozirajte se na številke, kajti čeprav je med skirojema nekaj enakosti, sta v marsičem dokaj drugačna.

Skoraj dovolj moči, a …

Navee S60 ima običajnejši električni motor in ne motorja z reduktorjem, kakršnega ima model S65, kar prinese prednosti in slabosti. Prednost je povrnitev energije (rekuperacija) med zaviranjem in vožnjo po klancu navzdol ter slabosti manjše zmogljivosti med vožnjo navkreber. Izdahnil je na zadnjem res strem klancu vzpona na Toško čelo (20-odstoni naklon). Ni mi ostalo drugega, moral sem se obrnil nazaj, saj nisem imel nobenega namena prehoditi zgolj nekaj metrov. Test je pač test. Ko se skiro ustavi, ga je konec.

Sem pa med vožnjo navzdol opazil, da veliko učinkovitejše ohranja hitrost. Dokler klanec ni prestrm in težnostni pospešek ne preseže moči motorja, bo skiro ohranjal hitrost, ki je odvisna od voznega načina ter se ne bo preprosto »utrgal z verige«, kot bi marsikateri drugi. Organov pregona ne zanima, kakšne težave imate. Zanje je pomembno zgolj to, da v nobenem primeru ne presežete zakonsko predpisane hitrosti 25 kilometrov na uro.

Kompromisi pri vzmetenju

Veliki in dovolj široki z zrakom napolnjeni kolesi obetata varno vožnjo po žal pogosto luknjastih kolesarskih poteh in robovih cestišč, a sta obenem odgovorni še za dušenje tresljajev. Čeprav nima vzmetenja, boste vseeno lahko z njim skakali preko robnikov, ker sta kolesi vpeti v upogljive nosilce. Zanimiva rešitev, ki pa ne dosega ravni blaženja klasičnih vzmeti.

Za varnost voznika je dobro poskrbljeno. Skiro je poleg vseh zahtevanih (in še kakšnega več) svetlobnih signalov opremljen s smernikom na obeh podaljških ročk krmila ter bobnastima zavorama na prednjem in zadnjem kolesu. Pravzaprav so načini zaviranja trije, saj ob sprostitvi ročke za plin zavira motor. A aplikaciji določiti eno od treh stopenj rekuperacije. Tretja bi zlahka bila »močnejša«, a to ne bi verjetno vplivalo na udobje ali varnost vožnje.

Nič kaj poseben doseg

Velikost električnega prevoznika je pogosto sinonim za doseg. Manjši imajo manjšega in večji daljšega. Kot vedno je teorija eno in praksa drugo. Doseg odvisen od temperaturnih razmer, vetra, teže voznika in konfiguracija poti. Navee za ta skiro navaja teoretično 60 kilometrov in praktično 40 ob vožnji z najvišjo dovoljeno hitrostjo. Spet ne z menoj za krmilom. Naj sem še tako preizkušal in premetaval podatke, vedno se je ustavilo pri dosegu tam nekje med 25 in 30 kilometri. Kljub velikemu razkoraku dovolj za dnevne vožnje, saj nikoli nisem bil prisiljen polniti baterije podnevi. Ponoči pa mi je bilo popolnoma vseeno, koliko časa baterije potrebuje, da je spet polna. S60 ni nikakršni rekorder v dosegu ali hitrosti polnjenja. Prej bi dejal, da se skrije v povprečje električnih skirojev. Doseg je večji ob uporabi počasnejšega voznega načina, a realistično. Kdo skiro sploh še vozi s hitrostjo 20 kilometrov na uro. Morda le še vozniki starejših električnih skirojev, ki večjih hitrosti niso sposobni razviti.

HVALIMO:

• Velik in razmeroma varen skiro.
• Smerokaza na krmilu
• Velik in pregleden zaslon
• Odlično ohranjanje hitrosti med vožnjo navzdol
• Motor zaduši šele res strm klanec

GRAJAMO:

• Ne ravno izstopajoč doseg
• Masa omejuje prenosljivost
• Slabše blaženje tresljajev
• Cena ni najbolj prijazna do denarnice

The post KRATKI TEST Navee S60: Ohranili, kar je bilo dobro, in popravili slabosti (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Da delaš dobre prenosne računalnike, še ni jamstvo, da so enako dobri električni skiroji. Že res, da je električna mobilnost skoraj že zapovedana in so skiroji našli mesto v zbirki osebnih prevoznikov, to še ne pomeni, da je dober čisto vsak. Priznam. ES serije 3 ima nekaj dobrih rešitev, toda v mestih, kjer ceste niso poravnane z vodno tehtnico in površine niso zglajene kot steklo, se hitro pokažejo slabe plati polnih gum in omejitve motorja.

Skiro je poživitev v svetu prevlade Xiaomijevih prevoznikov. Pristaja mu črna barva rahlo okrašena z zelenimi elementi. Poleg robustnega okvirja izstopa tečaj za zlaganje krmila navzdol, z varnostno zaponko. Na videz je dovolj trden, da iz njega med vožnjo čez nekaj časa ne bodo prihajali škripajoči zvoki in da bo drog s krmilom vedno tog, kajti nasprotno bi slabo vplivalo na varnost vožnje. Zasnova ne postreže s presenečenji. Motor je spredaj, na zadnjem kolesu je kolutna zavora, medtem ko so baterije pod stojno površino. Na njej je dovolj prostora za udobno vožnjo enega, dva se morata stisniti in najti mesto za noge. Nosilnost ravno tako ne izstopa, kar dodatno omejujejo sočasno vožnjo dveh.

Z gumami so pogosto križi in težave. Fajn je, če so napihnjene z zrakom, saj bolje blažijo. Sizifovo delo se pojavi tisti trenutek, ko guma poči. Menjava ni preprosta. Posebej sprednjega kolesa z motorjem. Torej so polne boljše. Ne nujno. Ker ne blažijo, čutiš še najmanjšo neravnino, in ker se površina hitreje obrablja, jih moraš ravno tako občasno zamenjati. Ko se spet soočiš s težavnim delom. Katerega je preverjeno najbolje prepustiti nekomu drugemu. To so razlogi, da sem bil presenečen nad Acerjevim izborom. Trde so. Tako zelo, da čutiš vsak povoženi kamenček, ki jih ravno ne primanjkuje na kolesarskih poteh in pločnikih. Ker nič ne blaži, se tresljaji neovirano prenesejo v noge in še posebej v roke. Prvih nekaj kilometrov ne moti. Nato začne. Drugače je, ako je podlaga vsaj približni poravnana in pometena. Ker ni nadležnega tresenja, ki ti drugače hitro poje živce, je vožnje zaradi razmeroma velikih in širokih gum dokaj udobna in varna.

Naslednja (velika) omejitev je moč motorja. Zgolj četrtina tisoč vatov, za kolikor sem enkrat dejal, da je optimalna moč skiroja za odrasle (in primerno težka) voznike. Po ravnem še gre razmeroma hitro in na poskok, a že najmanjši klanec uniči užitek. Z osemdesetimi kilogrami žive vage za krmilom, ni speljal kratkega, a strmejšega izvoza iz podhoda pod progo. Že res, da je vseeno, če greš takrat peš. A ne bi bilo treba, če bi bil motor močan še enkrat toliko.

Marsičesa ES 3 nima in za nekaterimi funkcijami ne mislim točiti solz. Kot sem večkrat dejal, ohranjevalnik hitrosti v mestih ni smiseln, zato ne moti, da ga nima. Kolikšna je povrnitev energije, ne vem. Po pravici povedano. Med rahlim upočasnjevanjem vožnje zavira motor, toda ko spustiš ročico za plin, skiro preprosto povedano »zajadra«. Nobenega upočasnjevanja z izjemno zračnega upora in trenja koles s podlago. Realno tudi to ne moti. Nemenjem je vožnji po ravnih podlagah, na kakšnih še noben električni skiro med zaviranjem pred semaforji ni izkazal omembe vredne povrnitve energije. Skiro ustreza vsem zakonskim zahtevam. Tako glede sijalk spredaj in zadaj, zadnja obenem kaže, kdaj voznik zavira, kot omejitve hitrosti in voznih načinov. Te so trije. Od vožnje s hitrostjo pešca do vožnje z največjo dovoljeno hitrostjo 25 kilometrov na uro.

Ostane še baterija. Kaj je z njo? Spet nič posebnega. Ne poka zaradi velikosti. Ni ji treba, saj švohnejši motor ne pokuri veliko. Uradne podatke bom raje pustil ob strani. Pri moji teži in načinu vožnje so bolj kot ne znanstvena fantastika. Večino časa sem dosegal domet okoli 15 kilometrov. Kar v resnici ni slabo, kot bi morda mislili ob upoštevanju značilnosti tega skiroja. Torej. Zaradi ne previsoke teže je popoln za prenašanje in obenem ne prevelik, da ga ne bi bilo mogoče prevažati v prtljažnem prostoru avtomobila srednjega razreda. Kot tak se mi zdi primeren za otroke, seveda ob upoštevanju zakonskih in starostnih omejitev ter kot osebni prevoznik za zadnjih nekaj kilometrov. Ko se z avtom pripelješ do parkirišča na obrobju mesta ali z vlakom v mesto ter s skirojem nadaljuješ do šole ali delovnega mesta. Za kaj več pa se mi realno ne zdi najbolj primeren.

HVALIMO:

• Lep videz in dobra izdelava
• Velik in dobro čitljiv zaslon
• Lahek in zložen dokaj majhen

GRAJAMO:

• Polne gume
• Premalo močan motor
• Ni aplikacije

The post KRATKI TEST Acer ES 3: Lep že je, a škoda, da je tako »švoh« appeared first on Tehnozvezdje.

Novi Xiaomijev skiro je sicer nadvse podoben lani predstavljenemu Navee s65. Ker sta podjetji »sorodstveno« povezani, to ni nikakršno presenečenje, vendar so med njima tudi razlike. Del jih zlahka uvrstiš v koš »kozmetičnih« sprememb, da nihče ne bo mogel govoriti o vizualni kopiji, a pomembnejše so tiste pod površino, s katerimi so odpravili njegove največje slabosti. V prvi vrsti nesrečno izbrani motor!

Težko, da še nisi videl niti enega legendarnega skiroja iz družine Xioami Mi 365, saj so najpogosteje zastopani na slovenskih cestah. Več generacij so ostajali navzven dokaj enaki, zdaj pa je prišel čas za bolj drastične spremembe. Xiaomi 4 Ultra tako spada med velike skiroje z omejeno prenosljivostjo. Vendar ima prednosti, kot so zmogljivejše baterije, skrite pod široko stojno površino, ter vzmetenje obeh koles, ki ti omogoča udobnejšo vožnjo. Stojiš višje in imaš pred seboj širše krmilo, kar dodatno izboljša stabilnost.

Na videz domač, a vseeno drugačen

Razen povečanja in rok vzmetenja za obe kolesi glavne značilnosti ostajajo. Za preklop skrbi robustni mehanizem na drogu s krmilom, a je obenem škoda, da ni moč zasukati še krmila vzporedno s telesom, saj bi bilo rokovanje z zloženim skirojem tako za odtenek lažje. Ravno tako ostajata enaki ročici na krmilu. Enako velja za razmeroma velik zaslon. V večini razmer je primerno čitljiv, razen, ko neposredno nanj sijejo sončni žarki. Čas je, da se nekdo opogumi in namesto običajnega vgradi zaslon na elektronsko črnilo, ki se mi zdi za takšne namene še posebej uporaben. Opremljen je tudi s svetlobnimi telesi, ki jih predpisuje zakon. Svetilo spredaj in rdečo sijalko zadaj, ki zasveti ob zaviranju, nadgrajujejo še nekaj bočno nameščenih odsevnih teles.

Pred prvo vožnjo ga moraš povezati z aplikacijo Xiaomi Home in si v njej pogledati video z varnostnimi navodili. Dokler tega ne storiš, ni aktiviran in ti niso na voljo vse njegove zmogljivosti. Kasneje je aplikacija nujna za nadgradnje programske opreme in morebiti prilagajanje ravni elektronskega zaviranja oziroma povrnitve energije. Uporabna še za preverjanje prevoženih kilometrov in stanja baterije s predvidenim dosegom, ki je še na voljo. Ni pa več ohranjevalnika hitrosti. Po svoje logično in pričakovano, kajti zaradi pogostega ustavljanja in speljevanje, v mestih ni najbolj uporaben.

Zaradi večje luknje ne boš padel na nos

Pričakoval sem, da me bo motil motor v zadnjem kolesu, a me ni. Če nisi pozoren, se te podrobnosti niti ne zaveš. Motor zagotavlja dovolj moči za vožnjo po ravnini ter za premagovanje krajših in ne preveč strmih vzponov. Med daljšo vožnjo po cestišču z 10-odstotnim naklonom je hitrost iz 25 zdrsnila na 16 kilometrov na uro, kar še zdaleč ni problematično. Med plezanjem v strmejši klanec je hitrost padla pod deset kilometrov, a ne toliko, da bi bila stabilnost ogrožena. Manjši skiroji so se na izbrani poti odrezali neprimerno slabše. Xiaomi 4 Ultra se je izkazal kot dobra »koza«, a vendarle dvomim, da je sposoben premagovanje 25-odstotnega naklona. Mogoče, toda ne z menoj za krmilom.

Dvojno vzmetenje je verjetno značilnost električnega skiroja z največjim vplivom na varnost in udobnost. Trki z robniki ali udarnimi luknjami na cestišču ob polni hitrosti se ne končajo vedno s padcem preko krmila in po nekaj kilometrih vožnje po slabi podlagi ne čutiš bolečin v nogah, kot jih na skirojih brez vzmetenja. Žal tudi v tem primeru ni vse lepo. Kljub nosilnosti 120 kilogramov že pri mojih 80 kilogramih žive teže ostane vzmetenju za moj okus premalo hoda.

Po klancu navzdol gre hitreje

Ob držanju ročice za plin med vožnjo navzdol skiro samodejno ne zavira, ko hitrost preseže največjo dovoljeno. Na to te opozori zvočni signal, ki se sproži, še preden hitrost naraste na 30 in več kilometrov na uro. Primernejše je, da kadar je mogoče, uporabiš zaviranje z motorjem, ki se sproži takoj, ko spustiš ročko za »plin«. Pri najmočnejši stopnji povrnite energije se skiro ustavi v manj kot desetih metrih. Šele ko je res nujno, takrat uporabiš zavoro v sprednjem kolesu. Voziš lahko s hitrostjo pešca (6 kilometrov) oziroma s hitrostjo 20 ali 25 kilometrov na uro, pri čemer sta pri najvišji hitrosti dva vozna načina. Razlikujeta se v tem, kako hitro bo skiro pospeševal.

Poleg udobne (in varnejše) vožnje preseneča doseg. Nisem sicer dosegel uradnih 70 kilometrov, ki so dobljeni v posebnih pogojih in z ravno prav težkim voznikom, toda vseeno sem v danih razmerah, ko je temperatura zraka optimalna za delovanje litij-ionske baterije, zlahka presegel doseg 50 kilometrov. Poleg že omenjene »žive« teže upoštevajte še, da sem večinoma vozil po ravnini z malo vzponi in spusti, pa še ti so bili razmeroma kratki. To pa je že dnevna razdalja, ki bo večini zadoščala in omogočila, da skiro polniš samo preko noči.

HVALIMO:

• Vzmetenje obeh koles
• Odličen doseg in premagovanje vzponov
• Stabilnejša vožnja in lažje krmiljenje

GRAJAMO:

• Velikost in masa
• Na soncu slabše čitljiv zaslon
• Ne ohranja najvišje hitrosti ob vožnji navzdol
• Aplikacija nudi le najnujnejše informacije in funkcije

The post Xiaomi Electric Scooter 4 Ultra: Radikalno drugačen e-skiro od priljubljenega predhodnika (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Negativno sem bi presenečen, da njegova baterija zdrži med 800 in 1000 cikli polnjenja in praznjenja. Pri starejših modelih še manj. Po tem času sicer ne bo prenehala delovati, bo pa njena kapaciteta občutno manjša in delovanje skiroja slabše. Če med vožnjo mojemu prižgem luč, hitrost pade najmanj za polovico in namesto prej petnajstih se mu uspe prevoziti kakšnih deset kilometrov. Verjel sem, da baterija zdrži več ciklov. A ker jih ne, je zelo (in še enkrat, zelo) slabo, da ga doma priključite na napajalnik in pustite, dokler ga spet ne potrebujete. Vmes pa minejo dnevi (morda celo tedni). Ne počnite tega! Kljub temu da preteče več ur, predno je baterija skiroja spet polna, in ko je, večina pozabi nanj. To še zdaleč ni vse. Skrb za baterijo se začne, predno ga kupite. Ko se odločate, kateri model je primeren.

Predlagam vam, da naprej izračunate dnevno potrebo. Koliko kilometrov v povprečju na dan prevozite in na podlagi tega izberete model z najmanj še enkrat večjim obljubljenim dosegom. Vzemimo primer. Dnevno prevozim 13 večinoma ravninskih kilometrov, torej je zame primeren skiro z dosegom 25 kilometrov. Zakaj tolikšna razlika? Zato, ker izdelovalci obljubljen doseg ocenijo na podlagi vožnje po popolnoma ravnih teh z obremenitvijo ne več kot 70 kilogramov in hitrostjo največ 20 kilometrov na uro. Nekateri ste težji, drugi ne, a večina bo brzela z zakonsko omejeno hitrostjo (25 km/h). Poraba bo zato večja in doseg manjši. Se morda motim? Torej. Bistvo vsega tega je, da se pripeljete na cilj in ta čas ne izpraznite baterije, kar je zanjo najslabše.

Kako sta varnost in udobje povezana z zmogljivostmi električnega skiroja, preberite v mojem članku na portalu Vse bo v redu zavarovalnice Triglav.

S tem sem zadel žebljico na glavico pravilne skrbi za baterijo. Idealno je, da napolnjenost nikdar ni pod 40 odstotki. Malo verjetno, zato upoštevajte bolj življenjski nasvet, da baterijo začnete polniti, ko je njena napolnjenost med 10 in 40 odstotki. Poleg spodnje je pomembna še zgornja meja. Polnjenje prekinite, ko napolnjenost doseže 80 odstotkov. Do roba (100 odstotkov) le takrat, ko je pred vami daljša vožnja od običajne. Seveda je to mogoče samo v primeru, da poti ne izpraznimo baterije do dna. Zato je pomembno poznati potrebo in izbrati sebi primeren skiro.

Prepričan sem, da večina hladnejši del leta skiroja ne uporablja, zato nekje leži in čaka na zanj boljše čase. Primerno skladiščenje je ravno tako pomembno, če želite, da bo še dolgo deloval kolikor toliko normalno. Spravljen naj bo v prostoru s stalno temperaturo nekje med 10 in 30 stopinjami Celzija. Ker baterija tudi med mirovanjem počasi izgublja naboj, ga enkrat na mesec priključite na napajalnik in se prepričajte, da je napolnjena med 50 in 80 odstotki.

Naslovna fotografija DepositPhotos

• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«
• 
  Moj Mobi v prvem letu z več kot 53.000 uporabniki

The post NEDELJSKI NASVET: Naredi to in baterija skiroja ti bo hvaležna appeared first on Tehnozvezdje.

Po električnih skirojih Navee N40 in N65 mi je pod roke prišel še tretji in dodobra izboljšan model S65, ki v marsičem prepriča dvomljivce, ki ne verjamejo, da so električni skiroji prihodnost urbane električne mobilnosti. Je namreč večji, težji in varnejši od večine konkurentov, ki jih vsakdan srečujemo na kolesarskih stezah, pločnikih in žal tudi tam, kjer nimajo česa iskati!

Pozabi na prenosljivost (na kratko o tem skiroju)

Pretežak je, da bi ga zložili in brez pretiranega truda nosili okoli. Hkrati je prevelik za prtljažni prostor večine malih in celo kakšnega srednje velikega avtomobila. Zato ne sodi med električne skiroje, za katere sem pred časom dejal, da jih imejte ves čas v prtljažniku, in jih uporabljajte za prevoz od parkirišča do mesnega središča. Sodi med prevoznike, ki čakajo v garaži ali pred hišo, da se z njimi od doma odpravite po opravkih. Od tu doseg uradno do 65 kilometrov ter vzmetenje sprednjega in zadnjega kolesa, da je vožnja po ne najbolj lično »popravljenih« kolesarskih stezah in peš poteh dokaj varna ter predvsem udobna. Glede tega ni dilem. To sta glavni lastnosti, okoli katerih je pravzaprav zgrajen skiro S65.

Me je prepričal? Skoraj! Je popoln? Daleč od tega. Še vedno bi se našloa kaj, kar bi lahko bilo narejeno bolje. Motor v obeh kolesih je že nekaj takšnega. Skiro bi bil dražji, a potem bi gotovo premagal navedeno 25-odsotno strmino ne glede na maso voznika. Z mojimi malo manj kot 800 Newtoni žive teže je pač ne! Iz enakega razloga bi moral biti hod vzmetenja globlji. Čeprav je do največje dovoljene mase še nekaj kilogramov, sem bil med vožnjo že skoraj »na tleh«. Lažji takšnih težav ne boste imeli. Upravljanje je preprosto in predvsem deluje. Odziv na premik ročice za plin je takojšni in omejevalnik hitrosti omejuje hitrost, vse dokler klanec navzdol ni prestrm. Skiro namreč ne zna zavirati z motorjem, od tu odsotnost sistema rekuperacije energije, kar se mi ne zdi najboljša popotnica. Ampak glede tega je še ena resnica. Električni skiroji so namenjeni urbanemu prevozu ne gorskemu »skirosarjenju«. Večina mest pa je dokaj ravnih, zato je učinkovitost povrnjene energije zaviranja večinoma vprašljiva. Iz popolnoma enakega razloga odsvetujem uporabo ohranjevalnika hitrosti, saj se v mestu več čas prilagajamo drugim udeležencem v prometu.

Tehnični podatki:

Sodoben (urbani) videz

Čeprav ni mogoče spregledati povezave z Xiaomijem pri zaslonu in aplikaciji, se v drugem loči od prevoznikov te blagovne znamke. Zaprti kolesi, še dobro, da je verigo za zaklepanje moč speljati okoli vzmetenih nosilcev koles, poudarjajo rumene obarvane podrobnosti. Ravno tako ga odlikujejo 17 centimetrov široko stojišče, kjer je dovolj prostora za udobno vožnjo dveh. Po možnosti odraslega in otroka.

Zgoraj in spodaj se iz navpičnega droga vijeta kabla. Eden za zavoro in drugi za plin. Nedvoumno s črno rumeno barvno kombinacija poudarjata celovit videz, toda hkrati sta dokaj nezaščitena in se zlahka za kaj zatakneta. Zlahka bi ju skrili v krmilo in drog in ju zaščitili, toda iz nekega meni nerazumljivega razloga tega niso storili. Sredi krmila se bohoti še velik zaslon z dokaj dobro čitljivostjo na prostem in najbolj nujnimi podatki. Nič posebnega. Hitrost, predstava, trak napolnjenosti baterije in opozorilni znaki.

Udobje, pogojeno z vzmetenjem

Poleg tega, da povečujeta varnost, z zrakom napolnjeni veliki kolesi (brez zračnice) vplivata na udobje vožnje. Še boljše je, da sta vzmeteni, saj se skiro manj trese in vožnja preko robnika se ne konča nujno s padcem. Škoda, da je hoda premalo, saj ni ostalo več veliko za glajenje tresljajev. Pa je moja teža še daleč od največje dovoljenje. Še na nekaj moram opozoriti. Kolesi imata gladek profil in se zato ne izkažeta najbolje na gladki mokri podlagi. Škoda, kajti nobene večje težave ne bi bilo, če bi bil profil bolj »robusten«.

Na telesu skiroja so odbojniki, sprednja bela in zadnja luč, kot zahteva slovenska zakonodaja. V aplikaciji lahko izberete možnost, da sta vedno prižgani, kar pravzaprav ni slabo. Vpliva, da ste bolj vidni in posledično varnejši.

S65 zaradi velikosti, ki jo v dobršni meri pogojuje kapaciteta baterije, ni najbolj prenosljiv. Zlaganje je preprosto, saj ima tečaj, kot smo ga vajeni pri novih Xiaomijevih skirojih, a je zložen še vedno dokaj obilen. Kot sem že dejal. Prevelik za prtljažni prostor malega in tudi kakšnega srednje velikega avtomobila. Ni pa me toliko zmotila teža, kot zlaganje droga postrani, kajti zelo težko je najti ustrezno mesto, ko sta med nošenjem sprednji in zadnji del uravnotežena. Nekaj težav bo povzročala še zanka na krmilu, ki naj bi se zataknila za kljukico na blatniku zadnjega kolesa. Težava je sledeča. Ko spustite drog, se ta spusti nižje od kljukice, da zanka skoraj izpade iz nje. Zgodi se, da se ne povežeta. Ko na hitro skušate dvigniti skiro, zgolj dvignete drog.

Dovolj moči in »goriva«

Nekje se mora poznati, da ima skiro velik doseg. Je eden izmed redkih, katerega baterija je zadoščala za moja dnevna opravila, tako da sem ga izključno polnil preko noči. Do 65 kilometrov je verjetno nekoliko preoptimistična ocena, razen, v primeru, da ga vozi otrok in hitrost ne preseže 15 kilometrov na uro. Bolj realna ocena je 40 kilometrov, kar pa je še vedno odlično. Posebnost skiroja je motor z reduktorjem, ki zagotavlja višji navor pri nižjih hitrostih. Od tu obljubljeno premagovanje 25-odsotnega naklona. Ne z menoj za krmilom. A ker jih redno preizkušam na zanje popolnoma neprimernih trasah, naj povem, da zlahka zleze na Toško Čelo. Na dobrih petih kilometrih in skoraj 300 metrih višinske razlike je premagoval tudi 20-odstotni naklon s hitrostjo okoli 10 kilometrov na uro, pri čemer je bila na vrhu baterija olajšana za četrtino. Nazaj je nisem porabil veliko, a hkrati tudi ne vrnil, saj skiro te možnosti zaradi izbranega motorja preprosto nima.

Za zaviranje je tako na voljo le zadnja kolutna zavora. Ni najbolje, da je v tem kolesu tudi motor, vendar vseeno običajno nudi kratko zavorno razdaljo. Izjema je, če je kolut moker, kajti v tem primeru se razdalja nekoliko podaljša. Ko sem že omenil »kolut«. Pazite, ko vozite preko robnika. Nikar preveč vzporedno z njim. Ko ga kolo prevozi, svoje naredi še vzmetenje in ni nemogoče, da z »diskom« udarite obenj.

Skiro povežete z aplikacijo Xiaomi Home. Pravzaprav je nujno, da ga aktivirate. Dokler ga ne, nadležno piska in dovoli le počasno vožnjo. Aktivacija sicer pomeni, da pozorno pogledate dvominutni varnostni video, ki ga ni mogoče preskočiti. Kasneje bo uporaba aplikacije, ki razen števca prevozne razdalje ne omogoča ničesar, česar ne vidite na zaslonu, omejena na občasno nadgradnjo vgrajene programske opreme.

Hvalimo:

• Robustno in varno ogrodje
• Velik doseg z enim polnjenjem
• Vzmetenje sprednje in zadnjega kolesa

Grajamo:

• Slaba povezava med drogom in stojno platformo v zloženem položaju.
• Nogica se ne obnese najbolje na manj trdni podlagi (skiro je preveč nagnjen)
• Aplikacija ne omogoča ničesar uporabnega

The post Navee S65: Največ zmogljivosti in varnosti za opazno več denarja (#video) appeared first on Tehnozvezdje.