Električni Courier je na pogled enak kot bencinski, kar pomeni 4,34 m dolg in kar 1,84 m visoko vozilo. Osnova je pač lahki gospodarski model, ki so ga prilagodili v potniškega. Električni je celo pridobil 44 l sprednjega prtljažnika, medtem ko za zadnjega navajajo podatek 1.188 l, kar se lahko s podiranjem klopi poveča na 2.262 l. Slednje je enako kot pri bencinski izvedbi, zato lahko domnevam, da je tudi do police kapaciteta enakih 570 l. Gre torej za dokaj kompaktno, vendar prostorno vozilo, kar smo lahko potrdili tudi med našim poletnim testiranjem.

Bencinska možnost je enaka, kot jo Ford v svoje modele vgrajuje že dobro desetletje in je z 92 kW moči ter 200 Nm navora kompetentna, vendar nič več kot to. Z ročnim menjalnikom je, predvsem v klance, tudi treba skoraj malo preveč »telovaditi.« Samodejnega nisem preizkusil, a sem prepričan, da je boljša izbira. In zdaj pridemo k električni izvedbi.

Ne dvomim, da se s 100 kW in 290 Nm, kolikor zmore elektromotor, ter njegovo takojšnjo odzivnostjo, pelje odlično. Izbira L na »menjalniku« poveča rekuperacijo in nivo opreme Active v opremo doda inteligentni aktivni regulator hitrosti, kar je denimo odlično za mestno vožnjo in premikanje v kolonah, pa seveda tudi za lagodno križarjenje po avtocestah.

Težava E-Torunea Courier je njegova kapaciteta baterije, ki znaša pičlih 43 kWh. Verjamem, da za več glede na dolžino vozila in dejstvo, da so prilagodili »klasično« platformo, ni bilo prostora, vendar bi se morda lahko v tem primeru v Fordu vprašali, ali ima to sploh smisel. Zaloge v bateriji je še manj kot denimo v e-Berlingu, pa že za tega vemo, da je nudi bistveno premalo. Tudi uradni podatek o 288 km dosega je zaskrbljujoč. Slaba aerodinamika tega vozila naredi svoje, to smo videli že pri testu bencinskega, kjer porabe nikakor ni bilo mogoče znižati pod sedem litrov na 100 km. Tukaj lahko pričakujemo, da se bo pri višjih hitrostih zlahka dvignila nad 20 kWh na 100 km, povprečja pa tudi ne verjamem, da bo na 15 kWh, kolikor obljubljajo podatki WLTP. Karkoli nad 200 km dosega pri vožnji, ki bo obsegala vsaj nekaj avtoceste oz. hitrih cest, bo zato uspeh.

Baterijo je sicer mogoče na hitri polnilnici z enosmernim tokom od 10 do 80 odstotkov napolniti v 23 minutah, najvišja moč polnjenja znaša 100 kW. Toda na avtocestnem potovanju bo po takem polnjenju do naslednjega težko prevoziti 150 km.

Novi Courier prihaja v prodajo v začetku prihodnjega leta. Cene še ne vemo, vendar je glede na lastnosti avta dokaj nepomembna. Smisel bi imel kot lahko gospodarsko vozilo za mestno dostavo in obrtnike, ki ne pokrivajo prevelikega območja, ter se hočejo voziti fino in brez izpustov. Seveda bi tudi zadnje morala biti cena vozila primerna v primerjavi z bencinsko. Toda kot potniški, družinski avto bi pri svoji aerodinamiki potreboval dvakratno kapaciteto baterije.

The post Res škoda, da ne morejo vgraditi večje baterije appeared first on Tehnozvezdje.