Kot pravijo pri znamki Moon podjetja Porsche Slovenija so želeli zasnovali izdelek, ki bi bil slovenski, unikaten in cenovno konkurenčen, predvsem pa tudi varen za namestitev znotraj objektov. Poanta je v shranjevanju električne energije za kasnejšo uporabo. S tem bi se lahko, vsaj v teoriji, gospodinjstvo ali podjetje v celoti oskrbovalo s sončno energijo, proizvedeno čez dan, in bilo popolnoma neodvisno od sistema. Problem fotovoltaike je kajpak v tem, da takrat, ko morda največ porabimo (zvečer), ne proizvaja električne energije, njeni viški pa so v času nizke porabe (popoldne). Med razlogi za postavitev tovrstnega hranilnika (ali večih), baterija v resnici ni najbolj ustrezen izraz, navajajo tudi zmanjševanje stroškov. Za ta del bi bilo treba bolj natančno preračunati vse skupaj, kajti cene se začnejo pri sedmih in segajo do 17 evrskih tisočakov za posamezen hranilnik.

Ti so sicer na voljo v izvedbah Home edition in Premium edition. Razlike je v izhodnem toku, kajti prvi ponujajo enofazni sistem, drugi pa trifaznega. Pri izvedbi Home sta na voljo kapaciteti 10 in 15 kWh z izhodno močjo 5 kW, Premium pa ponuja kapacitete od 14, 20 in 28 kWh z izhodno močjo 9 kW. Globina praznjenja (DoD) je pri vseh 80 odstotkov, torej ni mogoče porabiti celotne zaloge pred naslednjim polnjenjem. Izkoristek je 98-odstotni, obljubljajo pa 3.000 ciklov polnjenja (en cikel ustreza času polnjenja popolnoma izpraznjene baterije do polne napolnjenosti) in ponujajo 10 let garancije.

Baterije v hranilnikih so litij-železo-fosfatne (LiFePO4), ki imajo v primerjavi z bolj pogosto uporabljanimi litij-ionskimi daljšo življenjsko dobo in naj bi bile primerne tudi za namestitev v notranjost hiše. Glede na temperaturne specifikacije – od 0 do 30 stopinj Celzija – v naših krajih postavitev zunaj sploh ne bi bila ustrezna. Hranilniki Home so visoki 150, Premium pa 180 cm, širina je pri prvih 55 in pri drugih 70 cm, globina pa pri vseh 40 cm. Torej nekaj podobnega kot garderobna omara, le precej težja, saj se masa giblje od 145 do kar 320 kg.

Če je za zdaj tovrstna »baterija« nekakšen luksuz ali sredstvo za nekoga, ki bi se rad znebil navezanosti na elektroenergetsko omrežje oz. ne bi uporabljal električne energije iz »umazanih« virov, bo morda že čez nekaj let drugače. Postavljanje in priklapljanje sončnih elektrarn se je namreč letos upočasnilo, če ne celo zastalo, v prihodnje pa se na tem področju obetajo precej drastične spremembe. Zelo verjetno bo, vsaj za nove namestitve, konec zdajšnjega sistema poračuna med oddano in porabljeno energijo ob koncu leta (t. i. net metering). Zaradi vse večjih težav (nihanj), ki jih v omrežju, nujno potrebnem nadgradenj, povzročajo sončne elektrarne, pa bo morda celo treba zraven imeti hranilnik, da bodo lahko upravljavci omrežja ta nihanja izravnavali.

• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«
• 
  Moj Mobi v prvem letu z več kot 53.000 uporabniki

The post Hišna baterija iz domačih logov appeared first on Tehnozvezdje.