Razloga za izklop na Kolodvorski niso podali, objavili so le skopo obvestilo. »»RTV Slovenija s 1. 2. 2024 ugaša upravljanje multipleksa C, s čimer multipleks A postaja edino omrežje prizemne digitalne radiodifuzije z obsegom pokritosti po celotni Sloveniji. RTV Slovenija se iskreno zahvaljuje vsem uporabnikom za njihovo zaupanje.« Gledalci, ki televizijski signal sprejemajo z anteno, bodisi strešno, če jo še kdo premore, bodisi sobno, imajo tako na voljo le še šest programov. Vse tri nacionalkine (TV SLO 1, 2 in 3), regionalna Tele M (Televizija Maribor) in Televizija Koper Capodistria ter lokalni, novomeški Vaš kanal. Na multipleksu C, ki je bil namenjen komercialnim televizijam, sta nazadnje oddajala Golica TV in Nova24TV.

Vse od začetka l. 2017, ko je prek oddajnikov nehala razširjati svoja programa (Pop TV in Kanal A) družba Pro Plus, malo zatem pa ji je sledil še Planet TV, je bila situacija s prizemnim oddajanjem televizijskega signala v Sloveniji milo rečeno neperspektivna. Slaba ponudba je skozi leta že prej usihajočo bazo gledalcev še dodatno skrčila in vprašanje, če jih je danes več kot tistih, imajo še vedno nameščen tudi satelitski krožnik. Že ob koncu desetletja sem pisal, da država in regulator, pa tudi RTV Slovenija, niso naredili ničesar za izboljšanje ponudbe v zraku, ne po obsegu ne po kakovosti (slike, zvoka in vsebine). Slovenija ni nikoli prešla na novejši standard DVB-T2, Akos ni razpisal novih frekvenc (multipleksov), plačljiva ponudba ni zaživela in v omejenem frekvenčnem prostoru (zaradi obeh prej omenjenih dejstev) tudi ni mogla, gledalci pa so se večinoma preselili na kabelsko ali IP TV, na splet (koder se tudi da gledati nacionalko) in k pretočnikom.

Tudi proizvajalci televizorjev že snujejo modele brez vgrajenih sprejemnikov (DVB-C/T/S), saj v večini evropskih držav, ne zgolj v Sloveniji, pretežni del gledalcev signal sprejema drugače (so tudi izjeme, denimo sosednja Italija). Za razliko od radia, ki ga v »etru« še drži poslušanje v avtomobilih, je pri televiziji internetni prenos slike prevladal.

Z vidika digitalne vključenosti in kar najširšega nabora možnosti sprejemanja signala, tudi navsezadnje zastonjskega, kajti televizijo pri operaterju in dostop do interneta je treba mesečno plačevati, je prizemno oddajanje še naprej pomembno. Toda po drugi strani za vse manjši delež gledalcev, morda le še manj kot desetino. Velika večina dostop do interneta potrebuje tudi sicer, brez upoštevanja televizije (ali pretočnikov oz. kakršnega koli videa), zato ga tako ali tako plačuje. Razširjanje signala z oddajnikov poleg tega nekaj stane in je hkrati energijsko dokaj potratno, hkrati pa frekvence niso neomejena dobrina. Dvomim, da bo zdaj kdo prišel do kakšnega razmisleka, kaj šele sklepa, glede na to, da v sedmih (in več) letih ni, zato se bo počasno samodejno odmiranje še nekaj časa nadaljevalo.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Konec še multipleksa C, prizemna televizija v Sloveniji je na aparatih appeared first on Tehnozvezdje.

Decembra smo poročali o tem, da bodo kmalu programe TV Slovenija prizemno oddajali le še v sliki visoke razločljivosti (HD). TV SLO 1, 2 in 3 bodo ostali v multipleksu A, ne bo pa jih več v multipleksu C, kjer so (bili) še v standardni razločljivosti (SD). Slednja v l. 2022 po našem mnenju nima več svojega mesta na ekranih v dnevnih sobah (pa tudi na manjših ne), zato je odločitev seveda pravilna. Povezana je sicer s sprostitvijo kapacitet na omenjenem delu omrežja, ki jih bo predvidoma zasedla plačljiva storitev. Bojimo se, da ravno s sliko SD, vendar potrditve nimamo, saj se podjetje Innet, ki naj bi ponujalo plačljivi paket, na naša vprašanja ni odzvalo.

Sprožajo pa stagnacija na področju DVB-T, upad gledalcev, ki televizijski signal primarno sprejemajo z anteno, in vse odločnejši pohod pretočnega videa v povezavi z vedno višjimi internetnimi hitrostmi v fiksnih in mobilnih omrežjih vprašanje, koliko prihodnosti sploh še ima oddajanje s Krvavca in ostalih točk. Navsezadnje to ni ravno zastonj in po svoje je zanimivo, da ob gonji proti (neškodljivim) baznim postajam mobilnih omrežij televizijski oddajniki nikogar ne motijo, čeprav delujejo z bistveno večjimi močmi. Že pred odhodom pomembnih TV-hiš s te platforme in koncem brezplačnega razširjanja komercialnih programov je število gledalcev upadalo. Najprej so svoje naredila kabelska in omrežja IP TV. Po tistem, ko se je ponudba konkretno poslabšala, pa je dodatni udarec zadal pretočni video, tako v obliki aplikacij s »klasično« televizijo kot (naročniških) storitev, ki počasi jemljejo gledalce prvi.

V RTV Slovenija na vprašanje, koliko prihodnosti še vidijo v prizemnem oddajanju televizijskega signala glede na uveljavljenost pretakanja vsebin in razširjenost širokopasovnega interneta, ki se bo z omrežji 5G še povečala, odgovarjajo:

Zavedamo se, da se delež gledalcev televizije prek prizemnih omrežij vztrajno znižuje. Strinjamo se tudi, da bo zaradi razširjenosti široko pasovnega interneta in spremenjenih navad gledalcev v prihodnosti ta delež še manjši. Vendar ocenjujemo, da trenutno ta način za sprejem TV-programov še uporablja tolikšen delež gledalcev, da je smiselno še naprej vzdrževati obstoječa omrežja.

Ta odgovor  v nasprotju z našimi pričakovanji odpira vrata razmišljanju, da bodo omenjeni oddajniki raje prej kot slej končali svoje poslanstvo. Vsaj televizijsko, radio ima, po svoje ironično, mogoče celo nekaj več potencialnega življenja, če ne drugače, v digitalni obliki (a tudi o ukinjanju analogne ni bilo od tistega predloga na Svetu za radiodifuzijo pred leti nobenega govora več). Po našem vedenju sicer niti na RTV, niti regulator, ministrstvo ali kdo drug ni začel te debate, toda ko bo delež gledalcev konkretno pod desetimi odstotki (v kolikor še ni), se bo najbrž treba vprašati, komu na čast je ta signal še v zraku. Vsekakor pa ne pričakujemo več nobenih izboljšav na tem področju. Tehnologija oddajanja DVB-T2 ali kodek h.265 (HEVC) sta pri zdajšnji in prihodnji pomembnosti te platforme skoraj zagotovo ekonomsko neopravičljivi nadgradnji. Smisel bi imeli pred leti, kot bi tudi komercialna storitev morala zaživeti vsaj pred desetletjem (ali še prej), da bi DVB-T morda (za nekaj let dlje) obdržal relevantnost.

Ob tem, ko direktor enote Oddajniki in zveze Miran Dolenec, za oddajanje slike v visoki razločljivosti uporablja opis »Od Pekinga do Pekinga,« imamo še eno vprašanje. Analogija sicer izhaja iz tega, da je bila slika s poletnih olimpijskih iger v Pekingu l. 2008 prva vsebina, ki jo je TV Slovenija poskusno predvajala v visoki razločljivosti, tik pred prihajajočimi zimskimi OI, prav tako v Pekingu, pa bodo programi nacionalke na omrežju DVB-T le še v HD-ju. Toda, že pri prejšnjih zimskih in še posebej zadnjih poletih igrah smo nekoliko upali na sliko 4K, a je nismo dočakali. Tudi tokrat je žal še ne bomo, vseeno pa glede na odgovore z RTV Slovenija upanje na kakšen skorajšnji prenos v še boljši sliki ostaja.

»TV Slovenija posamezne projekte že pripravlja v tehnologiji 4K, vendar razširjenost distribucije 4K v Sloveniji še ni dosegla točke, ki bi upravičila potrebna finančna vlaganja RTV Slovenija v tako produkcijsko in distribucijsko verigo, ki bi bila sposobna nepretrgoma producirati vsebine v razločljivosti 4K in te posredovati operaterjem ter na splet v enaki obliki.«

Iz tega torej lahko razberemo, da so denimo serije, morda tudi kakšne oddaje, dokumentarci in še kaj izvorno v 4K, toda gledamo jih lahko zgolj v polni visoki razločljivosti. Če že, bi jih v 4K verjetno lahko neposredno prek operaterskih sprejemnikov ali digitalnega kabelskega signala (DVB-C), operaterske aplikacije (EON, Neo in ostale) namreč pretakanja v 4K (še) ne omogočajo, kot ga denimo že leta nekatere tuje storitve (Amazon Prime Video, Apple TV+, Netflix, …).

Na TV Slovenija še dodajajo: »Zato za zdaj ostajamo pri odlični kakovosti naše HD-produkcije in distribucije. Pri tem tehnologijo posodabljamo tako, da bomo pripravljeni na preklop na 4K in ne izključujemo možnosti, da bomo v prihodnosti prenašali katerega od večjih dogodkov tudi v razločljivosti 4K.« Tak dogodek bo verjetno športni, morda Eurosong ali kakšna podobna prireditev z dovolj visoko kakovostjo produkcije in velikim številom gledalcev. Tudi takrat, ko bomo to dočakali, bomo verjetno pri operaterjih, ki bodo v shemo ali dodali »poskusni« program TV Slovenija 4K ali bodo pri katerem od obstoječih gledalcem z ustreznimi tehničnimi zmožnostmi (televizor 4K, zadostna internetna hitrost) pošiljali podatkovni tok z lepšo sliko. Naj se nekaj od opisanega zgodi čim prej.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Bognedaj, da bi crknu TV-signal appeared first on Tehnozvezdje.

Vsi trije nacionalni programi (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3) bodo »po zraku« od omenjenega datuma vidni le še v multiplexu A, kjer so bili že doslej v načinu HD. RTV Slovenija jih bo prenehala oddajati v sliki SD na multiplexu C. Sicer v multiplexu A še ostajata regionalna programa TV Koper-Capodistria in TV Maribor v standardni razločljivosti, v muxu C pa komercialni programi TV 3 medias, Golica TV in Nova24 TV, prav tako s sliko SD. Ostali prostor v tem multiplexu naj bi bil namenjen plačljivi storitvi, ki jo RTV zdaj znova omenja, v povezavi z zunanjim ponudnikom, a o njej ne pove drugih podrobnosti. Glede na razpoložljivo pasovno širino veliko programov ne bo mogla nuditi, vsaj ne s kakovostno sliko. Multipleksa B po odhodku norveškega Norkringa (Telenorja), ki je z njim upravljal, pred natanko desetimi leti, ni več nihče vzpostavil.

Na TV Slovenija smo lahko HD-sliko prvič spremljali ob prenosih poletnih olimpijskih iger v Pekingu l. 2008. Takrat so sliko s t. i. mednarodnim tonom (zvokom s tekmovališč, brez komentarja) oddajali poskusno, na posebnem kanalu iz oddajnika na ljubljanskem gradu (Šance). Miran Dolenec, vodja enote Oddajniki in zveze, je konec oddajanja SD-signala označil za krog »Od Pekinga do Pekinga.« Februarja prihodnje leto bodo namreč znova olimpijske igre v kitajski prestolnici, tokrat zimske. »Uporabnikom želimo vedno znova ponujati spremljanje programov RTV Slovenija prek tehnično in tehnološko najboljših poti. Bili smo med prvimi, ki smo v Evropi ugašali analogni televizijski signal, med prvimi, ki smo uvedli radijsko digitalno omrežje DAB+ in prenehanje oddajanja nacionalnih televizijskih programov v nizki ločljivosti je nekakšen logičen naslednji korak,« je v pripravljeni izjavi še dodal Dolenec.

Konec oddajanja v slabši kvaliteti seveda pozdravljamo in tudi mislimo, da bo vplivalo na zelo malo gledalcev. Tudi v Oddajnikih in zvezah so zapisali, da bo »spremembe zaznalo le manjše število gospodinjstev in da bo večina teh potrebovala le vnovično nastavitev televizorja ali zunanjega sprejemnika (set-top-boxa), odvisno s katero napravo sprejemajo signal. Po toliko letih, kar v prodaji ni več naprav, ki bi podpirale zgolj sliko SD, je verjetno le še peščica gledalcev brez sprejemnikov HD. Tisti, ki so še ostali in ki hkrati sprejemajo televizijski signal z zunanjo ali sobno anteno, pa si bodo morali priskrbeti ustrezno opremo za sliko v visoki razločljivosti.

Sprememba ne bo imela nikakršnega vpliva na naročnike različnih operaterjev. Ti signal RTV Slovenija dobivajo po povsem drugi poti in tisti, ki še ponujajo sliko SD, razločljivost in bitni tok zanjo zmanjšajo sami iz izvirnega signala HD. So se pa tudi operaterji, hvalabogu, že v precejšnji meri poslovili od standardne razločljivosti.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post TV Slovenija končuje s sliko standardne razločljivosti (SD) appeared first on Tehnozvezdje.

O DAB-u se je začelo resno govoriti že pred kakšnimi petnajstimi leti, pa je še vedno povsem nišna tehnologija. Doma ali v pisarni zelo redki lovijo radijski signal na ta način, velika večina ostaja pri starem, analognem FM-u, ali pa je prešla na spletni radio. V avtu verjetno uporabljajo DAB tisti, ki ga (slučajno) imajo, pa tudi ti ne vsi, ker pokritost niti na cestah, čeprav je tam še najboljša, ni idealna. Lahko jim celo avtomobilski infozabavni sistem sam preklaplja nazaj na FM. V digitalni obliki še vedno oddaja manjši del radijskih postaj, pokritost s signalom raste le počasi in kakršne koli ideje o popolnem prehodu DAB, če so kdaj zares obstajale (pa mislim, da pri dejanskih odločevalcih v resnici niso), so povsem potihnile. Edini premik naj bi bilo uzakonjenje te tehnologije v novih avtih, kar pa je samo prenos evropske direktive v našo zakonodajo, in pri čemer (spet) tako ali tako zamujamo, ker je rok letošnji 21. december, do takrat pa ni nujno, da bo popravljeni zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) začel veljati.

Nakazal sem že nekaj problemov z digitalnim oddajanjem in sprejemanjem radijskega signala, ne pa še vseh. Poleg pomanjkanja naprav, še posebej »hišnih«, slabe, na nekaterih področjih (Gorenjska!) celo katastrofalne pokritosti s signalom, in izostanka večine lokalnih postaj, je tu še povprečna kakovost oddajanja ter (znova) popolna odsotnost strategije, kaj sploh želimo s to tehnologijo doseči. Pa tudi, če bi vse našteto bilo, morda ne bi kaj dosti pomagalo. Povsem mogoče bi vsebine s pametnih telefonov v vsakem primeru prevladale. V avtu že dolgo poslušam pretežno podkaste – med njimi so tudi radijske oddaje – in poznam jih še nekaj, ki počno enako. Drugi pretakajo radijski program iz aplikacije na zvočnike v avtu. Navsezadnje je zdaj mobilna povezljivost skoraj povsod, za razliko od signala DAB+, gigabajti pa so poceni. In še kakovost je boljša ali pa vsaj nič slabša, še posebej pri žični povezavi za platformi Android Auto in Carplay, a tudi prek bluetootha. Konec koncev se tudi malokateri avto lahko pohvali z dobrimi zvočniki.

Prav mešetarjenje s kakovostjo storitve je eden od vidikov, ki so pripomogli že k zatonu DVB-T. Pri televiziji je večina izdajateljev, prisotnih na multipleksih, varčevala in še varčuje z bitno hitrostjo, da lahko plačuje manj za tovrstno oddajanje. Slika pri dveh megabitih na sekundo pa je seveda bistveno slabša kot pri štirih ali osmih megabitih. Podobno, a v bistvu še huje je pri radiu, kjer mnoge postaje oddajajo z manj kilobiti na sekundo, kot je priporočljivo za soliden podkast, kaj šele za glasbo. Dodatno pa varčujejo pri zaščitnem razmerju, zaradi česar je signal nestabilen. Jasno je, da upravljavec omrežja, RTV Slovenija (prek enote Oddajniki in zveze), ne more oddajati zastonj. In prav tako je jasno, da želijo radijske postaje za oddajanje plačevati čim manj. Tako obe strani iščeta trike, kako še vedno oddajati in ustvarjati vtis premikanja v digitalno prihodnost, hkrati pa čim več privarčevati, kar se na koncu vseeno pozna v kakovosti in uporabniški izkušnji. Nihče pa ne stori (skoraj) ničesar, da bi se akterji bolj potrudili. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je predpisala najnižjo kakovost oddajanja, a ne za vse postaje, in obenem »pozabila« na zaščitno razmerje. Država tehnologije DAB+ ne vidi kot pomembne in ne prispeva ničesar k temu, da bi se več postaj odločalo za vstop na multiplekse, da bi RTVS širila omrežje, ki je v vseh letih obratovanja komajda kaj zraslo in je daleč od analognega, in da bi bilo na voljo več sprejemnikov (vsaj v avtih). Najsi bo skozi spodbude ali prisilo, doslej nismo videli ničesar.

Mogoče pa je vseeno glavni problem v uporabniški izkušnji. Marsikdo se sprašuje, kaj sploh dobi z digitalnim radiem, in pravzaprav upravičeno. Kakovost zvoka ni pretresljivo boljša niti v idealnih razmerah, še manj pa v slovenski realnosti. Dodatne informacije na zaslonu prav tako ne pomenijo veliko in so bile v bistvu mogoče že pri sistemu RDS. V obojem pa je še naprednejši internetni radio, ki tudi ni omejen zgolj na Slovenijo in ki lahko živi znotraj širše storitve z glasbo, podkasti in še čim. Blu-ray je imel kratko obdobje, preden ga je povsem izpodrinil pretočni video. Prav lahko je DAB+ svojo podobno priložnost že zamudil in bo še naprej nekje zraven kot eden od načinov za prenašanje radijskega programa do poslušalcev, a nikoli ne bo postal glavni.

The post Ne bom presenečen, če bo DAB šel po poti DVB-T in blu-rayja appeared first on Tehnozvezdje.

Po natančnih analizah potencialnega ponudnika storitve smo ugotovili, da upoštevajoč tržne razmere v Sloveniji storitev PayTV ne bi bila rentabilna in uvedba ni smiselna, zato so aktivnosti v zvezi s tem ustavljene.

Tako v zraku ostajajo vsi trije programi nacionalke (TV SLO 1, 2 in 3), Televizija Maribor, Televizija Koper Capodistria in Vaš kanal na multipleksu A ter TV3 medias, Golica TV in Nova 24 TV na multipleksu C. Ob izklopu analognega oddajanja je televizijski signal s strešno ali sobno anteno menda sprejemala tretjina gospodinjstev. Danes jih ni niti pol toliko.

Plačljivo prizemno televizijo so (figurativno) prizemljile tako tržne kot tehnološke zakonitosti. Gledalci, ki so se lahko, so se ožičili, nekateri so sploh povsem prešli na naročniški pretočni video (Netflix in ostalo). Na kabelski ali IP TV pač dobijo bistveno boljšo ponudbo, res pa je, da zanjo konkretno plačajo. Toda nabor programov, kakovost slike, dodatne vsebine in predvsem ogled z zamikom so pretehtali. Izstop Pop TV, Kanala A in Planeta pa je vse skupaj samo še pospešil. A bodimo realni – tudi če bi ti ostali »v zraku«, bi DVB-T v najboljšem primeru stagniral. Plačljiva ponudba v prizemnem oddajanju dolgo sploh ni bila dovoljena, ko je regulator to le omejitev le sprostil, pa obenem ni opravil še dveh drugih nujnih sprememb. Trenutno sta namreč na voljo dve frekvenci (»multipleksa«), predpisana tehnologija oddajanja pa je DVB-T. S tem je pasovna širina nekje med 20 in 22 megabitov na multipleks, za t. i. PayTV pa so predvideli pičlih 14 Mb/s v multipleksu C. Vsak posamezen program 4K zasede večjo (konstantno) pasovno širino. V visoki razločljivosti bi to omogočalo tri, mogoče štiri programe z visokim stiskanjem, to pa je seveda premalo. Sedem programov v standardni kakovosti se prav tako ne sliši ravno atraktivno.

Toda nekaj frekvenčnega prostora je prostega, zato bi Akos lahko podelil vsaj še en multipleks, mogoče celo dva. S prehodom na novejšo tehnologijo DVB-T2 bi podvojili pasovno širino, s kombinacijo obeh ukrepov pa bi pridobili dovolj »prostora« za soliden nabor programov. Primerljivega tistemu v fiksnih omrežjih se pač v radiodifuziji ne da doseči. Dodatna težava tehnologije oddajanja z enega mesta v realnem času je nezmožnost zamika. Spremljati je torej mogoče zgolj linearno televizijo, razen če je zraven še dodaten podatkovni kanal, a potem je prizemno oddajanje odveč.

Takole sicer v Akosu odgovarjajo na vprašanje, ali razmišljajo o razpisu dodatnih multipleksov in prehodu na standard DVB-T2 ali so nad tem dvignili roke:

Agencija ne beleži povpraševanja po frekvencah oziroma kapacitetah v omrežjih za digitalno prizemno televizijo, zato tudi ni pripravila novih razpisov za taka omrežja. Posledično prehod na tehnologijo DVB-T2 ni smiseln, saj v takih okoliščinah ni razloga za znatne stroške v povezavi z zamenjavo oddajne in sprejemne tehnologije. Glede na navedeno agencija trenutno ne predvideva novih razpisov za frekvence za digitalno prizemno televizijo. Če pa se bo pojavil interes, bo agencija preučila možnosti in po potrebi tudi razpisala frekvence za nove multiplekse.

Tak odgovor je razumljiv in pričakovan glede na formalne pristojnosti tega organa in njegove pretekle poteze. Daje pa hkrati vedeti, da regulator deluje izključno retroaktivno, ne proaktivno. Vendar je enaka tudi politika države. Ne spominjam se kakšne strategije, drugega dokumenta ali izrečene ideje, da bi bilo prizemno oddajanje smiselno še kakorkoli razvijati in promovirati. Državi ta tehnologija očitno ni v interesu, vsem ostalim v tej igri prav tako ne. V Akosu zaton platforme DVB-T komentirajo:

Gledalce prvenstveno zanima programska ponudba, ne pa platforma. Z odhodom več komercialnih programov iz omrežja digitalne prizemne televizije, se je po mnenju agencije atraktivnost te platforme zmanjšala. Poleg tega raste povpraševanje uporabnikov po paketih storitev (npr. trojček, četvorček).

Priča smo torej čakanju Godota in prepuščanju vsega skupaj tržnim zakonitostim. Če ni nihče od odločevalcev v tej državi presodil, da je prizemno oddajanje pomembno in da je treba na tej tehnologiji storiti vse za konkurenčnost ostalim, tudi s kakšnim milijonom vložka, potem pač ni pomembno in smo tam, kjer smo. DVB-T je, kot trdim že nekaj časa, samo še platforma za reveže. Pokopali so jo tržni interesi, pasivnost države, tehnološki in funkcionalni napredek ter lažja namestitev drugih platform in pripravljenost gledalcev plačevati različne naročnine. Oživil pa jo bo zelo težko še kdo.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post KONEC DEKADE: Na antene so pozabili izdajatelji programov, gledalci, regulator in država appeared first on Tehnozvezdje.

Trenutno RTV Slovenija upravlja z dvema sklopoma frekvenc za prizemno televizijo, strokovno rečeno dvema multipleksoma oz. omrežjema. V vsakem je nabor določenih programov, njihovo število je odvisno od kakovosti slike, če je ta bolj povprečna, se da v enem multipleksu oddajati tudi deset (Mux A) ali enajst (Mux C) programov. Plačljivi storitvi bo namenjen multipleks C, kajti A je rezerviran za programe javnega servisa, ki morajo biti prosto dostopni vsem državljanom Republike Slovenije.

Za vključitev v plačljivi del multipleksa C se lahko z RTV Slovenija (oz. Oddajniki in zvezami) pogovarjajo vsi programi, ki imajo pravico za razširanje v »digitalni radiodifuzni tehniki« in ta ni omejena na prostodostopno (brezplačno) oddajanje. Nekateri programi imajo take odločbe. Akos je konec lanskega leta objavil nov razpis za pridobitev te pravice, nedavno pa odprl vloge, ki jih zdaj proučuje. Prijavile so se naslednje televizijske hiše:

• – Veseljak TV s programom TV Veseljak.
• – Fox Networks: National geographic wild, National geographic, Fox movies, Fox, Fox life, 24kitchen, Fox crime.
• – Autor: Croatian music channel (CMC TV).
• –  AMC Networks: Minimax, AMC.
• – Jimjam television: Jimjam.
• – ASPN: Šport TV 1, Šport TV 2.
• – United media: Sportklub1, Sportklub2, Sportklub3, Golfklub, Pikaboo, Vavoom, LoR.
• –  Adria news: N1.
• – Viacom international: Nickelodeon.
• – Viasat world: Viasat history, TV 1000.

To je zgolj seznam prijavljenih, ni nujno, da bodo vsi dobili dovoljenje, saj se pogosto zgodi, da je kakšna vloga nepravilna. Je pa to pridobivanje pravic za oddajanje anahronizem, ki ga je zakonodajalec vpeljal pred prehodom na digitalno oddajanje in ga še ni odpravil. Platforma dvb-t v osnovi ni nič drugačna od kabelske, kjer se lahko operater za prenašanje programa do naročnikov pogovarja s komer koli, nikakršne pravice za digitalno oddajanje niso potrebne. V plačljivi multipleks sicer lahko vstopijo tudi tisti, ki pravico oddajanja že imajo, a trenutno »niso v zraku.« Torej tudi Pop TV, Kanal A in Planet TV. Ali jih to zanima, pa je drugo vprašanje. Vseeno pa je tako potencialnih programov približno 30 in to bi bil že povsem lep, spodoben nabor za plačljivo televizijsko storitev. Če bi imela še prijazno ceno, bi bila sploh lahko atraktivna.

Toda za uresničitev česa takega bi bilo treba izpolniti še nekaj pogojev. Toliko programov v en sam multipleks, po vrhu vsega razdeljen na dva dela, preprosto ni mogoče stlačiti. Niti s sliko standardne ločljivosti, kaj šele v HD. Akos bi moral na prostih frekvencah najmanj razpisati še kakšen multipleks, zelo verjetno pa bi bilo treba za dostojen nabor programov HD (o 4K po zraku ne moremo resno sanjati) preiti na tehnologijo dvb-t2, ki omogoča večje pasovne širine v posameznih multipleksih. To so denimo za plačljivo prizemno televizijo storili v Avstriji. Iz Akosa so glede novih omrežij in tehnologij odgovori že nekaj časa podobni ali identični. »Agencija spremlja povpraševanje po kapacitetah za oddajanje na digitalni prizemni platformi ter bo ob dovolj velikem interesu preučila možnosti uvedbe novega omrežja.«

Zagotovo je glede na dogajanje v zadnjih letih, ko je ta tehnologija zamirala, previdnost na mestu. Če bi RTV Slovenija ali kdo drug, ki bi mu nacionalka prepustila trženje te televizijske ponudbe, pokazal nekaj uspeha z začetnim pridobivanjem naročnikov, bi se pripravljenost na pomoč pri razvoju storitve verjetno povečala. A po drugi strani regulatorja nič ne stane, da že v izhodišču omogoči kakovostno in atraktivno ponudbo. Še toliko bolj, če vidi, da interes izdajateljev programov obstaja. Zanemarljiv pa verjetno ni niti interes gledalcev. V RTV Slovenija sicer pravijo zgolj to, da so »aktivnosti glede vzpostavitve plačljivega multipleksa na dvb-t v teku.« O načrtih pa dodajo še, da nameravajo do poletja na Mux-u A ukiniti oddajanje programov TV Slovenija 1 in 2 v standardni ločljivosti in ohraniti samo še HD. Kar je v letu 2018 tudi edino smiselno.

The post V plačljivem delu multipleksa C bi oddajalo 25 programov appeared first on Tehnozvezdje.

Prav v tem, da regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), do zdaj ni dovolil plačljive prizemne televizije, je verjetno eden glavnih razlogov za njen zaton. Ob stalnih bojih Pro Plusa in RTV, izrinjanju drugega operaterja Norkringa s trga in nasploh inferiorni ponudbi (in za izdajatelje obremenjujoči namesto dobičkonosni) v primerjavi s kabelsko oz. IP-TV. Minuli teden pa je Akos vendarle, potem ko je že januarja zaradi potez komercialnih programov pripravil posvet o možnih ukrepih, izdal odločbo, da je del multipleksa C mogoče nameniti ponujanju plačljive televizije.

Konkretneje to pomeni, da bo od skupno 22 megabitov pasovne širine osem megabitov ostalo rezerviranih za prosto dostopne programe – trenutno tam oddajajo TV 3 medias, Golica TV, Gold TV, Nova 24 TV in TV Nakupi v vzhodnem delu države –, 14 Mb/s pa bo na voljo za plačljivi paket. Operater multipleksa ostaja RTV Slovenija prek svoje enote Oddajniki in zveze (OiZ), ki bo, kot pravijo na Akosu, »lahko proste kapacitete ponudil potencialnim ponudnikom storitve plačljive TV.« Naročnine na to storitev ne bo prodajala nacionalka sama, ampak bo za to našla partnerja, verjetno katerega od operaterjev, ki že po kablih ponuja televizijo. Na RTV Slovenija pojasnjujejo, da zdaj sledi razpis regulatorja za programe, ki bodo v plačljivem paketu. In tudi partner, ki bo ponujal storitev gledalcem, naj bi moral pridobiti odločbo Akosa.

Pri tem se mi postavlja več vprašanj in dvomov. Ob predpostavki, da kakovostna slika v visoki razločljivosti zahteva od štiri in šest megabitov bitnega toka, je prostora za dva ali tri programe, denimo Pop TV, Kanal A in Planet TV. Kar ni ravno razkošen paket, ampak kvečjemu dražja tolažba za tiste, ki so pozimi oz. pomladi ostali brez te trojice kanalov. Če pozabimo na kakovosten HD in se sprijaznimo s sliko, kodirano na dva megabita na sekundo, kar so omenjeni izdajatelji prakticirali pred izstopom, gre v 14 Mb/s sedem programov. Še vedno dokaj malo. »Če se bo pojavil interes po večjih kapacitetah za plačljivo TV, bo agencija preučila možnosti za podelitev frekvenc za nova prizemna omrežja,« na vprašanje o (ne)zadostnih kapacitetah odgovarjajo na Akosu. Mogoče bi bilo na mestu aktivno spodbujati interes, ne zgolj pasivno čakati, da se pojavi sam od sebe. Nekatere sosednje države dokazujejo, da je mogoče po zraku ponujati povsem atraktivno, tudi cenovno ugodno alternativo žicam. Ne potrebujejo vsi gledalci 150 programov, kaj več kot deset in nekaj raznovrstnosti (filmi, serije, šport, poljudnoznanstvene oddaje, zabava, …) pa bi že radi imeli.

Glede kakovosti slike pa za medklic samo primer iz soseščine. Avstrijski ORF je včeraj prešel izključno na HD v omrežju DVB-T. RTV Slovenija trenutno v visoki razločljivosti oddaja prvi in drugi program, pripravlja pa se na uvedbo HD-ja še pri tretjem in pri obeh regionalnih (TV Maribor in TV Koper). Zanimivo pa je, da bodo ORF kljub omenjeni spremembi operaterji še naprej stiskali v sliko standardne razločljivosti. Telemach denimo zato, ker nima frekvenčnega prostora za preveč podvajanja kanalov v obeh kakovostih slike. Vsaj dokler ne ugasne analogne televizije.

Ena od možnosti za povečanje kapacitet in ponudbe v zraku bi bil prehod na tehnologijo DVB-T2. Z njo se namreč poveča pasovna širina posameznega multipleksa (frekvenčnega pasu za skupek digitalnih programov) za približno polovico – odvisno od modulacije in drugih parametrov oddajanja. Omogoča pa tudi kodiranje v HEVC, kar dodatno zmanjša bitni tok posameznega programa HD. Vendar ne Akos ne RTVS ne vidita potrebe po DVB-T2, češ da ni povpraševanja po večjih kapacitetah in da bi to pri gledalcih terjalo kupovanje novih sprejemnikov. Čeprav večina televizorjev že nekaj let podpira ta standard, pa tudi zunanji sprejemniki niso dragi. In vsekakor bi jih lahko skupaj z naročnino delil ali prodajal ponudnik plačljive prizemne televizije. V Akosu sicer dodajajo, da je nova tehnologija verjetna za morebitne dodatne multiplekse. Čemu torej ne tudi za obstoječa A in C?

Po mojem mnenju bi morali tudi poenostaviti celotno proceduro. Zdaj so potrebne odločbe regulatorja, dovoljenja za prizemno razširjanje programov in najbrž še kaj. Če bi želeli dobiti kabelski in internetni televiziji konkurenčno storitev, bi morali preprosto izbrati upravljavca (ponudnika) storitve in mu prepustiti proste roke, da se dogovori z izdajatelji programov – domačimi, tujimi, katerimi koli – za vključitev v programsko shemo, kot to počnejo fiksni operaterji. Paket s kakšnimi dvajsetimi programi HD bi že lahko bil zanimiv. In za to bi bili verjetno dovolj trije multipleksi v tehnologiji DVB-T2 s kodekom HEVC.

Po ocenah OiZ televizijski signal z anteno še vedno spremlja od deset do petnajst odstotkov gospodinjstev. Zagotovo pa bi bil za tak plačljiv paket, če bi bil cenejši od kabelskega, še vedno zainteresiran še kdo. Danes se tudi internet s spodobno hitrostjo in za približno razumno ceno že da dobiti zunaj fiksnih trojčkov. Pri telefoniji pa smo tako ali tako vsi prešli na mobilno. Zato združena ponudba ni povsem nujna in prizemna televizija bi bila lahko ob pravem pristopu še vedno zanimiva. Bojim pa se, da smo bolj priča krpanju lukenj in polovičarskim rešitvam, kot kakšnemu resnemu načrtu.

The post Prihajajo plačljivi programi na DVB-T, verjetno prepozno in premalo ambiciozno appeared first on Tehnozvezdje.

Planet TV namreč s prvim julijem končuje oddajanje v prizemnem digitalnem načinu (DVB-T), kar pomeni, da od takrat naprej tega programa ne bo več mogoče sprejemati s sobno ali strešno anteno. Na voljo bo samo še pri kabelskih operaterjih in v IP TV.

Vsem gledalcem, ki želijo Planet TV spremljati tudi po 1. juliju, zato svetujemo, da si še pred omenjenim datumom dostop zagotovijo pri enem od ponudnikov navedenih storitev

so zapisali v družbi Antenna TV SL, ki izdaja omenjeni program. Potezo so pojasnili s tehnološkimi trendi, ki da jim sledijo. In napovedali, da bodo gledalci zaradi tega deležni boljše slike in dodatnih storitev, kot je ogled za nazaj.

Jasno je, da Planet TV s tem poskuša tako kot pred njim Pro plus in Sportklub od operaterjev iztržiti višji znesek za vključitev v programske sheme. Telekomova napoved podražitve nakazuje, da je s tem operaterjem, ki je tudi dvotretjinski lastnik podjetja Antenna TV SL, že sklenjena pogodba. Žurnal 24 poroča, da se je s Planetom na novo dogovoril tudi Telemach. Zagotovo pa se še nista A1 in T-2, pa tudi manjši operaterji ne.

Pri operaterjih, ki bodo sklenili dogovor, skoraj zanesljivo lahko pričakujemo podražitev za evro ali dva. Je pa iz operaterskih krogov mogoče slišali informacije, da ohranitev tega programa v shemah ni tako samoumevna kot je bila pri peterici programov Pro plusa. Ta ima zaradi odlične gledanosti namreč veliko boljše pogajalsko izhodišče. Zato bi se morda tokrat kateri od operaterjev odločil, da Planeta ne bo več ponujal ali da ga bo vsaj izločil iz osnovne programske sheme in ga prestavil v doplačljive.

The post Planet TV je potrdil konec prizemnega oddajanja appeared first on Tehnozvezdje.

Telekom Slovenije je napovedal, da bo s prvim julijem za dva evra zvišal cene vseh paketov, ki vključujejo televizijske storitve. Enako bo povišanje za paket Premium poslovni. Vsi paketi Modri bodo od takrat naprej dražji za kar štiri evre, ostale naročnine z dostopom do interneta, a brez televizije, pa bodo na mesec za en evro dražje. Edino naročnini za paketa TopTrio B in TopTrio C ostajata nespremenjeni.

Bo pa Telekom naročnikom tudi nekaj dal in s tem poskušal ublažiti grenkobo podražitev. V paketih Modri in Modri Net bo povišal količino vključenih mobilnih podatkov na 20 GB, v paketih Modri Plus, Premium poslovni paket in Modri poslovni paket pa na 60 GB. Poslovne pakete pa bodo izboljšali še z 200 minutami klicev iz Slovenije v države članice Evropske unije in vse ostale, kjer velja evropska uredba o roamingu. S tem vodilni operater tudi reagira na promocijski paket operaterja A1, ki ponuja enako količino klicev v tujino.

Nova podražitev je nekoliko presenetljiva, glede na zimsko povišanje cen prav zaradi dražjih televizijskih programov. Toda posredi je nekaj dodatnih dejavnikov. Takole odgovarjajo v Telekomu:

Zaradi sprememb in spremenjenih poslovnih modelov na trgu pravic TV-programov, so se nam v letošnjem letu izrazito povišali stroški nakupa TV-vsebin.

Pogodbe s Pro plusom so namreč po neuradnih informacijah take, da se operaterska plačila za njihove vsebine višajo postopno. In z julijsko podražitvijo naj bi Telekom vračunal končno tarifo izdajatelja Pop TV in štirih drugih programom. Poleg tega pa naj bi bila zajeta tudi podobna poteza (Telekomovega) Planet TV. Ta naj bi namreč po naših informacijah prav tako v kratkem napovedal izstop iz sistema DVB-T, torej konec prizemnega oddajanja. Hkrati pa bo operaterjem začel za retransmisijo njegovega programa (oz. programov) začel zaračunavati višji znesek, čeprav tega na glas verjetno ne bo oznanil.

Kaj bodo storili ostali operaterji, bomo videli v poletnih mesecih. Skoraj zagotovo pa danes napovedana podražitev ne bo zadnja. Kvečjemu bodo ostali poskušali počakati kakšen mesec, vmes sicer požreti nekaj izgube, vendar jo mogoče nadomestiti s prihodom nekaj novih naročnikov, ki se bodo preselili od Telekoma. Vendar bo verjetno te prestopnike enaka usoda višjega mesečnega računa kasneje zadela tudi pri novem operaterju. Kajti če so stroški za televizijske pravice res toliko višji (in višji so povsod, noben operater si ni izpogajal bistveno ugodnejših pogodb), jih bodo ponudniki zanesljivo prevalili na uporabnike, vse je samo vprašanje časa.

Kot vedno, imajo vsi naročniki, ki se s spremembno ne strinjajo, en mesec časa za prekinitev pogodbe brez dodatnih obveznosti. Morajo pa poravnati vse ugodnosti, ki so jih dobili ob morebitnih vezavah (cenejši telefon ali druga oprema).

The post Telekom spet viša cene, zaradi izstopa Planet TV z DVB-T jih bodo najbrž tudi ostali operaterji appeared first on Tehnozvezdje.

Kot smo že pisali, se nekateri telekomunikacijski ponudniki pogovarjajo s Pro plusom o ceni in načinu vključitve programov Pop TV, Kanal, Kino, Brio in Oto v naročniške pakete, drugi pa so do poteze Telemacha in morda še Telekoma Slovenije zavračajo zahteve izdajatelja teh programov. Navedba Pro plusa iz današnjega sporočila za javnost, da bodo omenjeni programi od 16. januarja

na voljo izključno prek tistih ponudnikov kabelskega in IPTV omrežja ter satelitske televizije, ki se bodo odločili za distribucijo naših vsebin v svojem sistemu,

kaže tudi na to, da niti televizijska hiša za zdaj ne odstopa od svojih zahtev. Ni namreč zapisala, da bodo programi pri tistih operaterjih, ki se bodo dogovorili za njihovo vključitev, ali kaj podobnega, ampak pri tistih, ki se bodo odločili za distribucijo. Prvi, ki se je »odločil« je Telemach. Ta bo vseh pet omenjenih programov imel vključene v osnovne sheme tako v kabelski kot v satelitski televiziji. Še posebej na satelitski Total TV računa pri pridobivanju novih naročnikov, ki bodo sredi januarja ostali brez antenskega signala (seveda bo v zraku ostali drugi programi na obeh multipleksih) in nimajo možnosti sprejemanja televizije po kablu, naj si bo to kabelska ali IP-TV. Ne v Pro plusu ne v Telemachu ne komentirajo pogodbe, po naših informacijah pa gre predvsem za trženjsko potezo Telemacha, ki se bo potem, ko bo čez nekaj mesecev videl, koliko novih uporabnikov je uspel pridobiti, odločal, ali bo zaradi višjih stroškov moral podražiti svoje storitve. Povsem mogoče je tudi, da je dogovor začasen, prihodnji pa bo odvisen od zadovoljstva obeh vpletenih strani. Seveda bi operaterji zlahka »odločili« za distribucijo tudi po višji ceni, če bi te programe potem vključili v doplačljive programske sheme. Toda Pro plus jih želi imeti v osnovnih. Zanimivo bo tudi videti, kako bo ta izdajatelj, če mu bo dejansko uspelo od operaterjev iztržiti več denarja, potem ravnal z oglasi. Še posebej, če programi res postanejo (do)plačljivi.

Za gledalce poleg kabelske in televizije IP obstaja še možnost sprejemanja Pro plusovih programov s storitvijo Voyo. Toda marsikdo, ki je Pop doslej gledal z anteno, tega ni počel, da bi privarčeval, ampak zato, ker nima ustrezne povezave v internet. Brez nje pa tudi Voya seveda ni. V Sloveniji je sicer delež tistih, ki televizijski signal sprejemajo z anteno, po neposrečenem prehodu na digitalno oddajanje upadel s približno tretjine gospodinjstev na manj kot 15 odstotkov. Med drugim je takrat prav Pro plus pogojeval oddajanje v zraku z vključitvijo v multipleks z večjim pokrivanjem prebivalstva, zdaj pa se temu večjemu dosegu, ki ga je takrat izsilil, sam odpoveduje.

The post Pop TV je potrdil izstop iz DVB-T in dosegel dogovor s Telemachom appeared first on Tehnozvezdje.