Ne mislim ponovno podrobno »secirati« telefona, kajti to sem že storil. Doro A20 je v svojem najbolj osrednjem bistvu model A10, ki so mu dodali tipkovnico. To za sabo potegne nekaj sprememb v načinu uporabe, a lastnosti in funkcionalnosti so ostale enake.

Logiko, zakaj so to naredili, razumem. Dotik na zaslonu narisane številčnice ne nudi niti približno podobnega občutka pritiska na tipko, pod katero je fizično stikalo. Naj ima še tako odličen sistem povratnega odziva vibracijskega motorja. A ne gre zgolj za to. Nemogoče je na zaslonu izbrati telefonsko številko na slepo. Verjetno so primeri, ko je to morebiti celo usodnega pomena. Po fizični tipkovnici pa lahko tipamo, z dotikom razločimo posamezne tipke, in če imamo v spominu njihovo razporeditev, pokličemo na slepo. Rekli boste, da sodobni telefoni razumejo govorne ukaze. Res je. Vendar je to ponovno ena od tistih funkcij, ki je nekateri nočete ali se jo bojite uporabljati, ob čisto realnih pomislekih o težavah pri prepoznavi govora. Še posebej, če je nejasen. Kar ponovno ni nekaj, kar se starejši osebi ne more zgoditi. Kakorkoli. Tipkovnica na telefonu še ni relikt preteklosti, a je blizu.

Obstoje številčnice prinese še eno očitnejšo prednost. Preklopljena ščiti zaslon pred poškodbami v primeru padca, kar v kombinaciji z bolj robustno zasnovanim ohišjem ni nepomembno glede na to, komu je A20 namenjen. Slabost tega pa je, da je, ko je številčnica preklopljena, viden le manjši del zaslona. Kadarkoli ga boste hoteli uporabljati, jo boste morali torej preklopiti v odprti položaj.

Doro A20 je mobitel, pri katerem tehnične specifikacije povedo precej manj kot način uporabe. Namenjen je predvsem starejšim, zato je največ pozornosti namenjene uporabniškemu vmesniku in temu, da je uporaba čim bolj razumljiva. Razlika je očitna že med začetno nastavitvijo, saj sta med prvimi koraki izbira velikosti besedila in nastavitev glasnosti. Šele nato sledijo običajne nastavitve Androida. Vmesnik ostane preprost tudi pozneje, z večjimi ikonami, manj elementi na začetnem zaslonu in dodatnimi pojasnili posameznih opravil. Kdor želi več, lahko preklopi na običajnejši videz Androida, vendar takrat postane razmeroma majhen zaslon dokaj velika ovira.

Strojna oprema je skromna, vendar za predvideno uporabo povsem ustrezna. Zaslon nima posebno visoke svetilnosti in na soncu ni najbolje berljiv, procesor pa ni namenjen zahtevnim opravilom. Njegova prednost sta nizka poraba energije in majhno segrevanje, zato baterija pri običajni uporabi zdrži približno dva dni. Štirje gigabajti delovnega pomnilnika in 64 gigabajtov prostora danes ne zvenijo impresivno, a če ne boste veliko fotografirali in nameščali aplikacij, bo za silo zadostovalo. V nasprotnem primeru je rešitev pomnilniška kartica, za katero je na voljo ležišče.

Glavna kamera s 13 milijoni slikovnih pik ob dobri svetlobi posname povsem uporabne fotografije. Barvni prikaz je razmeroma naraven, kar je za večino starejših povsem dovolj. Z večjo digitalno povečavo in v slabših svetlobnih razmerah se hitro pojavita šum ter izguba podrobnosti. Podobno velja za video. Dodaten minus predstavlja odsotnost optične stabilizacije slike. Ker imajo številni starejši manj mirno roko, so posnetki manj jasni.

Doro A20 torej ni telefon, s katerim bi proizvajalec tekmoval v zmogljivosti. Njegova prednost je drugje: starejšemu uporabniku ponudi sodoben Android v precej manj zastrašujoči obliki, fizično številčnico, klic v sili in možnost pomoči na daljavo.

HVALIMO:

• Fizična preklopna številčnica
• Tipka za klic v sili poleg zadnje kamere
• Starejšim prilagojen in razumljiv uporabniški vmesnik (okolje)=
• Robustnejša zasnova
• Glasen zvočnik
• Ležišče za pomnilniško kartico

GRAJAMO:

• Starejša različica sistema Android
• Samo osnovne zmogljivosti
• Kamera bi morala biti optično stabilizirana
• Ni podpore za eSim
• Na prostem slabše berljiv zaslon

The post Doro Aurora A20: Ali so telefoni, prilagojeni starejšim, sploh še potrebni? appeared first on Tehnozvezdje.

Več kot polovica starejših se boji, da bi po pomoti pritisnili napačno tipko. Skoraj enako velik delež ima težave z mobilnimi aplikacijami, posodobitvami in nasploh z upravljanjem sistema. Prav zato je nastal model A10. Telefon je že na prvi pogled drugačen. Deluje preprosto, nezapleteno in dovolj domače, da ne vzbuja nelagodja. Pod površjem pa ni bistveno drugačen od cenejših androidnih telefonov nižjega zmogljivostnega razreda.

Android v precej drugačni preobleki

Največja posebnost modela A10 ni strojna oprema, temveč uporabniški vmesnik. Razlika je opazna že med prvo nastavitvijo, ki jo pri starejših pogosto opravijo otroci ali vnuki. Sistem najprej ponudi prilagoditev velikosti pisave in glasnosti zvoka, šele nato sledijo običajni koraki prijave in nastavitev. Tudi kasneje je mogoče izbirati med sodobnejšim videzom ali poenostavljenim prikazom, kjer so funkcije dodatno razložene in pregledneje razporejene.

Na zaslonu ni odvečnih elementov. Ikone so večje, možnosti manj, posamezna opravila pa poenostavljena do te mere, da ne spravljajo v zadrego. Kljub temu ne gre za omejen sistem. Telefon še vedno omogoča nameščanje običajnih aplikacij iz trgovine Google Play in uporablja vse funkcije, ki jih pričakujemo od androidnega telefona.

Posebna je tudi zasnova ohišja. Namesto stekla in tankih kovinskih robov so uporabili trpežnejšo plastiko. Pod zaslonom so tri fizične tipke za sprejem in končanje klica ter vrnitev na domači zaslon. Rešitev, ki je bila nekoč samoumevna, danes pa jo srečamo redko. Na zadnji strani je še tipka za pomoč v sili. Nameščena je ob objektivu kamere, da je ne bi po nesreči pritiskali prepogosto, obenem pa jo hitro najdete. Po pritisku telefon pokliče predhodno določene številke. Funkcija ni tehnološko revolucionarna, je pa zato zelo uporabna.

Ravno dovolj zmogljivosti za ciljno skupino

Od telefona te vrste nima smisla pričakovati vrhunskih zmogljivosti. Zahtevne igre in naprednejše aplikacije niso njegovo področje. Temu sta prilagojena tako procesor kot zaslon. Ta je manjši, brez hitrega osveževanja slike in brez izrazito visoke svetilnosti. Barve so povsem spodobne, težava pa se pojavi predvsem na močnem soncu, kjer je berljivost slabša.

Osnovnejši procesor ima tudi dobro plat. Telefon se skoraj ne greje, poraba energije ostaja nizka in baterija kljub manjši kapaciteti brez večjih težav zdrži dva dni običajne uporabe. Vgrajen je le en zvočnik. Glasnosti mu ne manjka, kakovost zvoka pa ni v ospredju. Kar glede na ciljno skupino niti ni posebej pomembno.

Podobno velja za pomnilnik. Drugje bi kombinacijo 4 delovnega in 64 gigabajtov podatkovnega pomnilnika hitro označil za preskromno. Pri tem telefonu večinoma zadošča. Večina uporabnikov ga ne bo zasula z aplikacijami in zahtevnimi datotekami. Večja omejitev postanejo fotografije in videoposnetki. Če jih bo veliko, je skoraj nujen nakup pomnilniške kartice.

Oddaljena pomoč brez obiskov na domu

Čeprav je sistem poenostavljen, gre še vedno za Android. To pomeni, da ostajajo opravila, ki manj vešče uporabnike hitro zmedejo. Razlika je v tem, da jim ob vsaki težavi ni treba čakati na obisk sorodnikov.

Na telefonu je nameščena aplikacija QuickSupport podjetja TeamViewer. Kdor na svoj telefon namesti aplikacijo TeamViewer Remote Control, lahko napravo upravlja na daljavo in pomaga pri odpravljanju težav. Potrebno je le dovoljenje za oddaljeni dostop. Gre za eno bolj uporabnih funkcij tega telefona, saj precej zmanjša potrebo po fizični pomoči.

Fotografije brez presežkov

Tudi pri kamerah ni presenečenj. Fotografije in videoposnetki so povprečni, vendar dovolj dobri za osnovno uporabo. Glavna kamera z ločljivostjo 13 milijonov pik v dobri svetlobi posname solidne fotografije z razmeroma naravnimi barvami. Več od tega pa težko pričakujemo.

S slabšo svetlobo ali digitalno povečavo hitro postanejo opazni šum, manj podrobnosti in neostrost. Podobno velja za video. Ker telefon nima optične stabilizacije slike, se tresenje rok hitro pozna na posnetkih. A tudi tu velja enako kot drugje pri tem telefonu. Ključno vprašanje ni, kaj zmore v primerjavi z dražjimi modeli, temveč ali zadosti potrebam.

Pogled zgolj na tehnične podatke zato pove premalo. Šele ko upoštevaš ciljno skupino, postane jasno, zakaj je zasnovan tako, kot je. Marsikateri starejši danes uporablja odslužen telefon mlajših družinskih članov, ki jim pogosto povzroča več težav kot koristi. Model Doro A10 ponuja drugačen pristop. Nov telefon, prilagojen uporabnikom, ki želijo predvsem preglednost, enostavno uporabo in občutek varnosti. Njegove zmogljivosti so večinoma zgolj zadovoljive, toda prav zaradi preprostosti in razumljive zasnove zna biti za marsikoga precej primernejša izbira od bistveno zmogljivejših telefonov.

The post KRATKI TEST Doro A10: Dobesedno samo brez panike! appeared first on Tehnozvezdje.