Prepričan sem, da boste neskončno zmedeni, in pod vplivom povedanega, kot nič koliko gledalcev, ki je svoje občutke po ogledu delilo na spletu. Kaj sploh je neskončnost? Težko si predstavljamo že izredno veliko število, kaj šele nekaj, kar pravzaprav nima konca. Potrebna je matematika, fizika in filozofija, da nam globino pojma poskušajo vsaj približati v dokumentarcu nastopajoči znanstveniki. Verjamem sicer, da ga boste mnogi nehali gledati že po nekaj minutah. Zahteva pozorno poslušanje in razumevanje. Nam pa primanjkuje že običajne, kaj šele neskončne pozornosti. Še en razlog, zakaj sem jezen, da se Netflixu »fučka« za prevode v slovenščino. Dvoje vam priporočam. Podnapise v angleščini in prevrtavanje nazaj, kadarkoli česa niste najbolje razumeli. Brez razumevanja in osredotočenosti boste težko sledili poglavjem dokumentarca, kaj šele od njega karkoli pametnega odnesli.

Marsikomu je malo mar za neskončnost. Toda za znanstvenike je popolna lepota in za nekatere ateiste najboljši približek »boga«. Nedojemljivo, nezemeljsko, a nekaj, kar v ozadju vleče niti. Neskončnosti se bojimo oziroma nas spreleti misel na luknjo brez dna.

Po drugi strani je pojem matematikom jasen. Če ga želite razumeti, potem podrobno poglejte primer neskončnega hotela. Logičen je in (skoraj) vsak ga bo razumel. Bolj kot logično uganko. Koliko je 1-1+1-1 … do neskončnosti? Ne ena ne nič. Nič od tega. Če kaj, potem težko razumemo »popoln nič«. Drug matematični izračun, ki vključuje neskončnost, pa ima vsaj načeloma lažje razumljiv rezultat. Vzemimo polovico in ji v naslednjem koraku prištejmo četrtino. Z vsakim naslednjim členom nato dodamo polovico prejšnjega in tako v neskončnost. Kolikšen je seštevek? Vse bližje enki, ki je nikdar ne doseže.

Perfekten dokumentarec priporočam vsem in hkrati nikomur. Zahteva namreč neskončno potrpljenja in razmišljanja, saj ko se konča, se v vašem umu prava vprašanja šele začnejo rojevati. Za neskončnost ni enega samega odgovora, temveč jih je, ostanimo v »tematiki«, neskončno mnogo. V tem je lepota dokumentarca. Da nekaj razloži in obenem sproži, da o tem še kar nekaj časa razmišljate. Hočete priti stvari do dna, čeprav veste, da je nemogoče. Izguba časa in hkrati koristno porabljen čas!

Kaj: Dokumentarec Potovanje v neskončnost (A Trip to Infinity).

Kje: Pretočna video storitev Netflix.

Ocena 4: Dokumentarec je logično zastavljen in nudi prepričljiv vpogled v za marsikoga nedojemljiv pojem neskončnosti.

Primernost: Za vse, če se upate, kajti marsikaj boste dojeli samo, če se znebite stereotipov in poskušate sprejeti znanstvene in občasno filozofske poglede, brez katerih vsaj površno razumevanje neskončnosti ni mogoče!

The post Za ene nedojemljiva, za druge nadvse čudovita neskončnost (#videnapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Pandemija je do nekje zagrenila življenje filmskih studiev, toda hkrati pospešila spremembe distribucije. Okostenelo razmišljanje, filmi najprej v kinematografih in serije na linearni televiziji, so pretresle pretočne storitve, med katere sodijo tudi videoteke telekomunikacijskih operaterjev. Novosti zdaj vanje pridejo mnogo prej kot nekoč!

Ko nežno upoštevaš zgodovinska dejstva ob invaziji Rimljanov na Britansko otočje leta 43, nastane serije Britanija, ki so jo nekateri pred leti videli kot nadomestilo za Igre prestolov. Tako daleč ne bi šel, toda vsekakor gre za eno boljših serij, čeprav so občasno prikazi nasilja preveč nedvoumni in so poleg Keltov, njihovih druidov in junakov na obeh straneh, avtorjih v serijo vključili še nadnaravna bitja. Prav tako prepriča igralska zasedba, med katero bi izpostavil angleško igralko Zoë Wanamaker (kraljica Antedia)

Kje: tretja sezona je od 24. avgusta v katalogu HBO OD

IMDb ocena: 6,8

Ljubiteljem dokumentarcev in ameriškega načina življenja bo gotovo všeč Obama: Prizadevanje za popolnejšo zvezo (Obama: In Pursuit of a More Perfect Union). Trije deli nam ne razkrijejo le podrobnosti življenje poti Baracka Obama, temveč se pozabava s stvarmi, ki so privrele na dan, ko je postal predsednik in kako je kot politik nagovarjal množico.

Kje: katalog HBO OD

IMDb ocena: 5

Serija Prizori iz zakonskega življenja temelji na švedski klasiki Marriage Ingmarja Bergmana in pod vprašaj postavlja pojme ljubezni, sovraštva, želje, monogamije, poroke ter ločitve iz zornega kota sodobnega ameriškega para. Mira (Jessica Chastain) v zakonu ni več zadovoljna, Jonathan (Oscar Isaac) pa je ustrežljiv in inteligenten profesor filozofije, ki si močno želi ohraniti njun odnos. Odlično!. Prepirljiva zakonca se vračata!

Kje: od 13. septembra v katalogu HBO OD

Kaj storiti, ko se po ločitvi podre svet? V komediji iz lanskega leta spremljamo sostanovalca, ki se skušata potem čim bolj zabavati. Kmalu se jima pridružijo drugi ločenci in samski ljudi, tako da ustanovita klub, v katerega so vabljeni vsi željni zabave in svobode. Pravilo je eno samo. »Nimaš partnerja, nimaš problemov«. Življenje kajpada ni tako preprosto, zato se zgodi, kar se ima zgoditi. Ob obilici smeha in zabave!

Kje: od 20. septembra v katalogu Cinestar Premiere Plus.

IMDb ocena: 5,1

Če sodite med ljubitelje skrivnosti, potem ne zamudite serije Primer Vigil. Spremljali boste skrivnostne okoliščine izginotja škotske ribiške ladje in smrti na podmornici HMS Vigil, zaradi česar se policija znajde v sporu z mornarico in britansko obveščevalno službo.

Kje: od 27. septembra v katalogu Pickbox Now

IMDb ocena: 7,6

Mladim po letih ali vsaj po srcu, pa bo všeč prva sezona serije Malory Towers iz lanskega leta posneta po istoimenskih delih priljubljene pisateljice Edin Blyton. Spremljati boste najstniški svet dvanajstletne Darrell Rivers, v katerem se prepletajo potegavščine, skrivnostni duhovi in dogodivščine s prijatelji. Punce namreč pride v internat v Cornwallu, nakar se pričnejo dogodivščine.

Kje: katalog HBO OD

IMDb ocena: 7,2

The post Vsebine, ki jih v septembru nikar ne zamudite! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Ne da ne verjamem povedanemu. Takisto poudarjam najmanj zadnjih deset let, začenši s člankom, kako nas Googlovi algoritmi ujamejo v udobne informacijske mehurčke, v katerih so le nam podobni, da s skupnimi močmi utrjujemo že oblikovano prepričanje in ne moremo izvedeti ali se naučiti ničesar novega. Če seveda sprejmemo predloge algoritmov. Pisal sem tudi o nesnovni odvisnosti. Kako postanete odvisni od tehnologije in družbenih omrežij, saj so narejena, da se lepite nanje. Vse to in še več že leta čivkajo vrabci na sosedovi strehi, le da jih večina ne sliši. Ko to povedo skesanci, ki so s svojimi veščinami in znanjem prispevali k problemu, naj bi padli dol in bi nas morali zaskrbeti. Japajade! Si predstavljate, da bi vplivneži začeli govoriti o prodajanju megle, slikanju lepšega vsakdana in grenjenju življenja sledilcem, ki bi bili radi, a žal niso kot oni? Jasno, da socialna omrežja napeljujejo, da jih ure dolgo uporabljamo in postanemo od všečkanja in objavljanja odvisni. Ko je jasno, da algoritmi manipulirajo z mnenjem in da smo uporabniki »izdelek«, ki ga prodajajo oglaševalcev. Nič novega, še manj pretresljivega. Vgrajeno v “dnk” kapitalizma, le da manipuliranje, nategovanje, laganje, … , nikdar ni bilo tako preprosto, poceni in ni imelo globalnega dosega.

Družbena omrežja bi bila lahko plačljiva, orodje za tisto, čemur so bila v osnovi narejena. Druženju, spoznavanju in izmenjavi mnenj. Nato so lonček pristavili investitorji in zadeve so šle po poti vrtoglavih dobičkov. Zato smo postali blago, ki ga prodajajo oglaševalcem. Ne prodajajo naših podatkov, prodajajo naše vedenje in sposobnost, da ga spremenijo, kakor želijo. In potem se čudijo, da so družbe polarizirane, da imajo laži večjo vrednost kot resnica in se širijo hitreje ter da so teorije zarot poletele v nebo. Ker kar naenkrat ni več ene in edine resnice, tudi kompromisi niso mogoči. Večina se vas zadržuje v krogu isto mislečih, zato so odkloni nemogoči oziroma celo nezaželeni. Rusi leta 2016 niso “shekali” Facebooka, da bi vplivali na ameriške volitve. Jim ni bilo treba, saj so uporabili orodja, ki jih ta nudi. To pove veliko!

Večina tez v dokumentarcu ni slabih in so na mestu. Nekaj jih je tudi radikalnih. Kot na primer: če smo lahko za nezakonito razglasili trgovino s sužnji in organi, oboje je prinašalo dobiček, torej bi moralo biti dovoljeno, lahko podobno storimo z ekonomijo družbenih omrežij, saj dokazano škoduje uporabnikom, družbi in demokraciji.

Žal nisem v dokumentarcu izvedel ničesar, česar že ne bi vedel oziroma ve vsakdo, ki vsaj z zdravo distanco gleda na razvoj tehnologije. Ne prikaže pogleda nasprotne strani, kar bi po mojem mnenju moral, da bi si gledalec lažje ustvaril mnenje. In kar je najhuje. Ni rešitev, poleg tega, da je pogled na vse skupaj zelo ameriški. Podobno kot je bil po Snowdenovih razkritjih vohunjenja ameriške agencije NSA. Ni bila težava vohunjenje temveč dejstvo, da so to počeli Američanom. Podobno razmišljajo o družbenih omrežjih. Grdo, kako tuji samodržci družbena omrežja izkoriščajo za manipulacijo svojih državljanov, a to je njihova težava. Razsvetlila jih je šele ugotovitev, da takisto počnejo njim. Zna se zgoditi, da ga boste pogledali, se z večino strinjali in nato ure dolgo o dokumentarcu na socialnih omrežjih debatirali z enakomislečimi. 

• Kaj: The Social Dilemma
• Kje: Netflix
• Ocena: 3 (ker dokumentarec ne pove nič novega, ne ponudi rešitev in celo prikrito poveličuje ameriške tehnološke velikane)
• Priporočilo: Dokumentarec si oglejte pod pogojem, da ste pripravljeni spremeniti vedenje glede uporabe sodobnih tehnologij. Dolge ure branja literature na zaslonu pametnega telefona je nekaj drugega, kot toliko časa preživeti na družbenih omrežjih.

The post The Social Dilemma: Strah vas je lahko, če ste zadnjih deset let tiščali glavo v pesek! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.