Uporabnike platforme NEO razveseljuje ekskluzivna videoteka BBC Player, filmske uspešnice in celovito spremljanje zimskih olimpijskih iger, navijačem v Italiji, naročnikom mobilnih paketov Naj pa so zagotovili tudi brezplačen prenos podatkov. Na tehnološkem področju je operater s Fakulteto za elektrotehniko na frekvenci 26 GHz dosegel rekordno 5G hitrost 2 Gbit/s v smeri proti omrežju, s prenovo jedrnega dela omrežja pa zagotovil najnaprednejšo 5G Standalone tehnologijo in kar 99-odstotno pokritost prebivalstva. Novosti zaokrožujejo suverene oblačne storitve in virtualni podatkovni centri, ki z infrastrukturo v Sloveniji zagotavljajo popolno digitalno suverenost ter varnost podatkov.

Februar na platformi NEO: Od britanske ekskluzive in filmskih uspešnic do olimpijske mrzlice

Telekom Slovenije ponudbo bogati z ekskluzivno videoteko BBC Player, ki v slovenski prostor prinaša najboljše iz britanske produkcije, od vrhunskih dramskih serij in dokumentarcev do prepoznavnega humorja. Videoteka je že vključena v paket NEO C, do 30. aprila 2026 pa je v sklopu promocije na voljo tudi naročnikom paketov NEO A in NEO B. Vrhunec sezone nagrad se odraža v izjemni ponudbi videoteke DKino. Gledalce bosta ganila drama Hamnet, ki odstira zgodbo Shakespearove družine, in romantična pripoved Drakula: Večna ljubezen, medtem ko akcijski spektakel Tekač z Glenom Powellom prinaša moderno preobleko Kingove klasike. Glasbene navdušence čaka dokumentarec o »šefu« rocka Bruceu Springsteenu, posebna pozornost pa je namenjena igralcu meseca Timothéeju Chalametu, čigar karizmo lahko podoživite v uspešnici Dune: Peščeni planet in biografski drami Veličastni Marty. Kmalu v DKino prihajajo še drznejši naslovi, med katerimi izstopajo Bugonija Jorga Lanthimosa, muzikal Žlehtnoba: Za vedno, znanstvenofantastični triler Predator: Mrtva zemlja in grozljivka Pet noči pri Freddyju 2. Za ljubitelje kultnih klasik program Cinemax ponuja naslove, kot sta Rojena morilca in Seks, laži in videotrakovi, videoteka pa v februarju vabi tudi z zbirko filmov, ki bodo za valentinovo ogreli srca. V februarju bodo na svoj račun prišli tudi športni navdušenci, saj platforma NEO omogoča spremljanje zimskih olimpijskih iger kjerkoli – na televiziji, mobitelu, računalniku ali tablici. Za popolno navijaško izkušnjo je na voljo tematska stran, kjer lahko spremljate vse dogajanje in podpirate slovenske športnike. Do nje na NEO Smartboxu najhitreje dostopate z glasovnimi ukazi: »zimske olimpijske igre«, »olimpijske igre«, »olimpijada« ali »olimpijske«.

Neomejen prenos podatkov za olimpijske navijače v Italiji v paketih NAJ

Zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini d’Ampezzo na prizorišča privabijo veliko slovenskih navijačev. Telekom Slovenije zato v času zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 navijačem, ki bodo za slovenske športnike pesti stiskali v sosednji Italiji, omogoča popolnoma brezskrbno komunikacijo. Naročniki mobilnih paketov Naj so namreč v času iger, od 6. 2. 2026 do 22. 2. 2026, v italijanskih omrežjih deležni brezplačnega in neomejenega prenosa podatkov.

E-oskrba za varno bivanje doma

Telekom Slovenije zagotavlja storitev E-oskrba, ki od 1. julija 2025 predstavlja eno izmed pravic dolgotrajne oskrbe. Storitev, ki je za upravičence povsem brezplačna, omogoča varno in samostojno bivanje na domu starejšim, invalidom ter kroničnim bolnikom. Postopek pridobitve se začne z vlogo na centru za socialno delo, po prejemu odločbe pa Telekom Slovenije poskrbi za namestitev opreme in urejanje dokumentacije. Za osebe, starejše od 80 let, je pot do storitve še lažja, saj ne potrebujejo ocene upravičenosti. Delovanje sistema lahko v živo preverite v kateremkoli centru Telekoma Slovenije.

Telekom Slovenije in Fakulteta za elektrotehniko premierno predstavila 5G na 26 GHz in dosegla rekordnih 2 Gbit/s v smeri proti omrežju

Telekom Slovenije in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani sta izvedla prvi prikaz delovanja 5G tehnologije na frekvenčnem pasu 26 GHz v Sloveniji in pri tem dosegla izjemen mejnik, rekordno hitrost prenosa podatkov v smeri proti omrežju (upload) kar 2 Gbit/s. Uporaba milimetrskih valov odpira novo poglavje povezljivosti, ki je ključno za aplikacije, kjer sta potrebna hiter prenos velikih količin podatkov in odzivnost v realnem času. Nova tehnologija omogoča profesionalno video produkcijo s prenosom slike 4K/8K brez kablov, napredna industrijska okolja z vodenjem robotov ter nemoteno delovanje omrežja na množičnih prireditvah. Frekvenčni pas 26 GHz omogoča izjemne kapacitete na krajših razdaljah, kar je idealno za zasebna mobilna omrežja v industriji ter povsod, kjer se na majhnem območju nahaja zelo veliko ljudi in naprav.

S prenovo jedrnega omrežja, 99-odstotno pokritostjo 5G in vodilnim fiksnim internetom v evropski tehnološki vrh

Z zaključkom celovite modernizacije jedrnega dela mobilnega omrežja je Telekom Slovenije v vrhu evropskih telekomunikacijskih ponudnikov. Prehod na napredno samostojno arhitekturo 5G (Standalone) odpira vrata inovacijam prihodnosti, saj poleg višjih hitrosti omogoča uvedbo rezinjenja omrežja za industrijske potrebe. Pomembna je tudi tehnologija VoNR, ki zagotavlja izvajanje govornih storitev neposredno prek 5G brez potrebe po preklapljanju na 4G. Ta zahtevna tehnološka prenova je potekala povsem neopazno za končne uporabnike in sovpada z izjemno širitvijo dostopnosti omrežja. Telekom Slovenije že dosega 99-odstotno pokritost prebivalstva s signalom 5G, medtem ko njegovo optično omrežje dosega že več kot pol milijona gospodinjstev, s čimer operater utrjuje status najnaprednejše komunikacijske hrbtenice v državi. Ob tem vse več uporabnikov uživa tudi v brezžičnem dostopu do interneta in NEO s tehnologijo FWA, s katero Telekom Slovenije napredne rešitve omogoči tudi tam, kjer še ni optičnega omrežja.

Popolna digitalna suverenost in učinkovitost

V času zaostrenih geopolitičnih razmer in strogih regulativ postaja ključno vprašanje, kje se nahajajo vaši podatki. Telekom Slovenije s svojimi suverenimi oblačnimi storitvami in najemom virtualnega podatkovnega centra ponuja rešitev, ki zagotavlja popolno digitalno suverenost. Občutljivi podatki ostajajo varno shranjeni in obdelani izključno na ozemlju Republike Slovenije, znotraj lastne in certificirane infrastrukture. Suvereni oblak združuje agilnost globalnih tehnologij z varnostjo lokalnega okolja, s čimer odpravlja tveganja čezmejnih prenosov. Hkrati podjetjem omogoča, da investicije v lastne strežnike zamenjajo za fleksibilno oblačno infrastrukturo. Prek spletnega portala si lahko procesorsko moč in kapacitete prilagajajo sproti, kar z modelom plačevanja po porabi (OpEx) prinaša bistvene prihranke in optimizacijo poslovanja. Telekom Slovenije ne zagotavlja le prostora, temveč celovito varnost prek svojega Centra kibernetske varnosti in odpornosti. Vse rešitve so izvedene na ključ, za brezskrbno poslovanje pa skrbi 24-urna strokovna tehnična podpora v slovenskem jeziku.

The post Digitalne inovacije za boljše življenje appeared first on Tehnozvezdje.

Ne bi si smeli zatiskati oči, pa naj vam bo všeč ali ne, da je telefon veliko več kot le orodje komunikacije in zabave. Središče za inovacije na področju elektronskega učenja (eLincC) katalonske univerze Oberta de Catalunya (UOC) in podjetje Accenture sta namreč izvedli raziskavo, ki je postregla z zanimivimi ugotovitvami. Telefon kot primerno napravo za branje vsebin v digitalni obliki uporablja kar 70 odstotkov vprašanih starih med 14 in 35 let. Hkrati so se dokopali še do nečesa. Med branjem vsebin na zaslonu so bolj nagnjeni k motnjam pozornosti, kot ko so na papirju.

Kdaj je primerno, da otrok dobi svoj prvi telefon, je obrazloženo v članku na portalu Vse bo v redu zavarovalnice Triglav.

Nič od tega pravzaprav ni presenetljivo. Čas koncentracije se je v zadnjih 15 letih skrajšal iz 12 na 8,2 sekunde. Preobremenjenost z informacijami in dejstvo, da na zaslon telefona v povprečju pogledamo 150-krat na dan, se mora nekje poznati. Več kot očitno tudi postaja, da večopravilnost pri nekaterih zmanjšuje učinkovitost in da mladi z motnjami koncentracije raje posegajo po videu med učenjem, odkrivanjem in razjasnjevanjem pojmov. Če nam je všeč ali ne, imajo digitalne vsebine osrednjo vlogo v življenju mladih, v katerem obstaja jasen trend. Tretjina vprašanih želi postati vplivnež in vsak peti meni, da lahko postane profesionalni igralec videoiger.

V kontekstu preobremenjenosti z informacijami bodo uspevale organizacije, ki bodo uspešno pritegnile pozornost mladih.

Raziskava poleg ugotovljenih dejstev poudarja, da prekomerna izpostavljenost digitalnemu svetu vpliva na duševno zdravje. 20-odstotkov mladih trpi za nespečnostjo, 40-odstokov uporablja splet, da bi premagalo občutek osamljenosti, in 81-odstokov občutek strah pred izgubo telefona (nomofobija). Kar tvorno na različne načine izkoriščajo digitalne storitve, da bi privabile več mladih.

Ugotovitev ni mogoče preprosto preslikati na vse. Raziskava je obenem pokazala, da imajo posamezniki z najboljšimi veščinami bralnega razumevanja visoko stopnjo izobrazbe, prihajajo iz pozitivnega družbenoekonomskega okolja in opravijo veliko prostočasnih dejavnosti zunaj doma. Razlike so ravno tako v generacijah. Pripadniki generacije Z (rojeni po letu 2000) imajo raje fizične kot virtualne stike, medtem ko pripadniki generacije Y (rojeni med leto 1980 in 2000) pogosteje iščejo prilagodljivost, ki jo nudijo digitalne vsebine.

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Kar tretjina bi rada postala vplivnež appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej razčistimo, da Google tega ni počel iz filantropskih vzgibov, ker ima tako rad uporabnike, ampak zaradi dveh drugih razlogov. Z nabiranjem milijonov in milijonov fotografij je lahko izjemno uspešno treniral svoje algoritme za prepoznavanje motivov in umetno inteligenco, sproti pa je lahko s svojo velikostjo in skoraj neomejenim proračunom še izrival konkurenco. Tako ima zdaj storitev z daleč najboljših iskanjem po dejanskih fotografijah, ne da bi vanje kdo vnesel kakršne koli metapodatke, pa tudi odlične nastavke za portretne in druge načine fotografiranja s telefoni. Hkrati mu pri prodajanju prostora v oblaku nasproti stoji zelo malo resnih konkurentov. V bistvu pretežno taki, ki prav tako primarno služijo milijarde s čim drugim (Amazon, Apple in Microsoft), medtem ko so namenski ponudniki že nekaj časa stisnjeni v kot in so lahko cenovno zanimivi le znotraj določenih kotičkov, ki jih omenjeni velikani ne pokrivajo, ter z nekaterimi posebnimi funkcionalnostmi. Ne eno ne drugo ne more (več) doseči množičnega trga.

Zdaj so tisti, ki so fotografije doslej nalagali v oblak prek aplikacije Google Foto, četudi v nekoliko znižani kakovosti, pred odločitvijo, kaj storiti. Podobno denimo velja za uporabnike storitve Microsoft 365, nekoč se je imenovala Office 365, s shrambo Onedrive, ko končajo šolanje in niso več upravičeni do zastonjskega dostopa. Ali pa za tiste, ki so kdaj s kakšno napravo dobili 50 ali 100 GB brezplačnega prostora za leto ali dve. Krasno, a kaj po koncu tega obdobja? Fotografije je treba nekam preseliti, predvsem pa tja tudi nalagati nove, ki nastajajo dnevno. Tu pridemo do vidika celotne zgodbe, ki ga ne razumem najbolje. Zakaj se je tako težko sprijazniti z dejstvom, da hramba datotek stane, in še težje odšteti tista dva ali tri evre na mesec za zadostno količino oblačnih gigabajtov? Nikakor ne trdim, da bi morali vsi imeti naročeno pisarniško zbirko, ki vključuje še oblačno shrambo, ali pa samostojno naročnino na shranjevanje v oddaljenih podatkovnih središčih za deset (ali več) evrov na mesec oz. sto evrov na leto. Pri taki ceni, sploh ker se tovrstne storitve kopičijo, se res z leti nabere konkreten znesek. Pa še ta je lahko upravičen za nekoga, ki mu je to, kar plačuje, delovno orodje, ali pa za družino, ki izkoristi vse vštete uporabniške kvote. Toda dvajset ali trideset evrov na leto, pri čemer dobiš sto ali dvesto gigabajtov prostora, res ne bi smelo predstavljati večjega problema za kogarkoli. Prostora pa bo verjetno dovolj, če le vsake toliko časa izvedeš nekaj čistke in ne hraniš čisto vseh neuspelih posnetkov in vseh sedmih (pretežno enakih) poskusov pri vsaki posamezni fotografiji. Vseeno pa diski stanejo, enako tudi delovanje podatkovnega centra in povezave do njega. Razumljivo je, da so tovrstne storitve plačljive in da jih velika večina zaračunava naročnino, ker so pač stroški konstantni.

Ne preseneča me, če se ti je lahko Google zameril in mu nočeš plačevati. Imaš pravico in še vedno, kljub njegovemu dampingu in verjetno neizpodbitnemu zlorabljanju prevladujočega položaja, obstajajo druge podobne ponudbe. Vsekakor ne samo tiste v razredu za deset evrov na mesec oz. sto evrov na leto, ampak tudi v osnovnem za dvajset. A vseeno priporočam, da na tovrstne principe mislimo že prej. Kdor bo po uvedbi evra ali dveh naročnine jezen na ponudnika, ki je štartal z zastonjsko storitvijo, se mora vprašati, koliko razume delovanje podjetij in širše ekonomije, pa tudi, kakšna so njegova načela. Ko podjetje A uvede naročnino, ga iz načelnih razlogov ignoriram, ko je isto podjetje z zastonjsko storitvijo uničevalo podjetja B, C, D in še mnoga druga, pa sem bil presrečen uporabnik? Zakaj gledam na načela samo takrat, ko je zame »slabo«?. Če se na začetku veselo navlečem na zastonjski vlak, kjer verjetno posredno »plačujem« z osebnimi podatki, je kasnejše vpitje o grdih, grdih ponudnikih znak precejšnje nevednosti.

Vsak pri sebi naj si preračuna, kakšna se mu zdi vrednost posamezne storitve. določena lahko stane tudi en sam evro, pa je za koga realno tudi to odvečen strošek, ker jo je ali bi jo zastonj uporabljal zgolj zato, ker jo je lahko, sicer pa z lahkoto zdrži brez. Pridušanje je v takih primerih prav tako povsem odveč. Za koga drugega je lahko tistih dvajset, ali pa tudi sto evrov na leto, čista bagatela, in je vesel, da dobi veliko za malo denarja. Naslednja skupina so verjetno tisti, ki plačujejo z vsakomesečnim vzdihom, še toliko bolj, ko se tovrstnih naročnin nabere, a se jim hkrati ne zdijo tako pretirane, in vedo, da jih potrebujejo. V zadnji, še vedno precej številčni skupini pa so oni, ki ne bi plačali za nobeno digitalno vsebino ali storitev, ne glede na njeno korist. Ta skupina mi predstavlja največjo uganko, toliko bolj, ker se marsikateremu posamezniku v njej ne zdi problematično (nezavedno) zapravljati še precej večjih zneskov za manj pomembne in potrebne fizične dobrine. Pogosto take, ki precej hitro izpuhtijo po grlu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Se ti res ne zdi sumljivo, če nekdo ponuja zastonj, kar vsi ostali zaračunavajo? appeared first on Tehnozvezdje.

Že lani pomladi so v Googlu napovedali preimenovanje oblačne shrambe iz Google Drive v Google One in hkrati njeno obogatitev. S tem v kompletu pa je decembra, vsaj v Slovenijo, prišla tudi možnost vzpostavljanja družine. Uporabnik jo najde na naslovu families.google.com, prinaša pa rešitev večine zadreg s souporabo vsebin in prostora v oblaku. Kot pri večini ostalih »družin«, denimo Applovi ali Microsoftovi z Office 365, je tudi tu prostora za šest članov. Skrbnika in še peterice zraven. Glava družine torej lahko pošlje vabilo še na pet uporabniških računov pri spletnem velikanu in nastavi, kaj ti uporabniki dobijo od njega in kaj imajo lahko v skupni uporabi.

Uporabnih pridobitev vzpostavitve družine je več. Za vse uporabnike androidnih telefonov in tablic je prva zagotovo možnost nameščanja vseh v družini kupljenih aplikacij in iger. Tako jih ni (več) treba kupovati vsakomur posebej, kar velja tudi za glasbo, filme in publikacije (slednje v Sloveniji sicer niso na voljo). Zbirka aplikacij in vsebin je privzeto v souporabi, se pa mora vsak nov član družine vseeno prijaviti v družinsko knjižnico. To naredi tako, da gre v Trgovini Play v nastavitve, poišče možnost Prijavite se za družinsko zbirko in vse skupaj potrdi. Pri čemer lahko še izbere, ali mu bodo na voljo vsi stari nakupi ali samo novi od trenutka prijave naprej. Smisel ima seveda prva možnost.

Za nakupe je lahko nastavljena tudi »družinska« kreditna kartica (skrbnikova). Torej lahko vsi kupujejo na očetovo kartico. Vendar, brez skrbi, tega ne morejo početi kar nenadzorovano. Šef lahko nastavi, da so za nakupe potrebne njegove odobritve. To prav tako stori v nastavitvah Trgovine, če pogleda pod Plačilna sredstva in potem možnost Skupina družinskih članov, kjer lahko vsakemu posamezniku določi, za katere nakupe potrebuje odobritev. Za otroke je sicer mogoče ustvariti tudi posebne račune, ki so tudi del družine in pri katerih imajo starši še večji nadzor. Za razliko od Appla pa ni nujno, da si družina deli plačilno sredstvo. To je namreč lahko precej  zoprno, če so povezani odrasli iz različnih gospodinjstev, ki bi radi vsak po svoje gledali filme in nameščali plačljive aplikacije.

Naslednje, kar si lahko družina deli, je prostor v shrambi Google One (Drive). Tu je postopek obraten kot pri vsebinah. Souporabo plačanega prostora mora vključiti naročnik, ki je verjetno tudi glava družine. To stori tako, da gre v aplikaciji ali na spletnem mestu shrambe (one.google.com) v nastavitvah »premakne stikalo« pri možnosti Skupna raba storitve Google One z družinskimi člani. Tako bodo tudi ti (samodejno, brez kakšnega vklapljanja) videli enako skupno kapaciteto, kot jo skrbnik plačuje (denimo 100 ali 200 GB za 20 oz. 30 evrov na leto). Je pa preračun malce kompliciran, saj se v to šteje tudi osnovnih, brezplačnih 15 GB.

Še ena pomembna storitev ima možnost družinske naročnine z istimi člani, vendar na žalost ne v Sloveniji. Govora je seveda o pretočni glasbi Google Play Music. Nanjo se je še naprej mogoče naročiti samo posamično. Cena je sicer ugodna, saj zadeva mesečno stane 5,99 evrov, toda Apple (za 8,99) in Deezer (za 10,49 evrov) že nekaj časa tudi v Sloveniji ponujata družinsko naročnino, pri kateri v glasbi lahko uživa šest poslušalcev na različnih napravah.

Je pa v Googlovi skupni rabi še nekaj drugih zadev, ki so tudi potencialno lahko koristne. Med njimi skupen koledar. Če kdo kaj vpiše nanj, se to prikaže vsem članom družine. Druga tovrstna zadeva pa so zapiski Google Keep. Dovolj razlogov torej za vzpostavitev družine. Tudi brez glasbe, za katero pa ne dvomim, da je bomo prej ali slej deležni. Kot bomo verjetno storitve Android Auto in plačilne platforme Google Pay, samo v ameriški korporaciji se morajo odločiti, da to vključijo še za Slovenijo.

The post Googlova družina za aplikacije, vsebine in oblak appeared first on Tehnozvezdje.

Uredba naj bi zagotovila, da imajo evropski državljani, ki v svoji matični državi kupijo ali se naročijo na vsebine, kot so filmi, športni prenosi, glasba, e-knjige in igre, omogočen dostop do teh vsebin tudi med potovanjem ali začasnim bivanjem v drugi državi EU.

Še v tednih pred začetkom veljave novih pravil – za prilagoditev so sicer ponudniki imeli devet mesecev časa – je bilo nekaj nejasnosti, kaj sploh zapade pod uredbo. Toda ko so še v marcu začeli velikani, kot je Sky, objavljati, da bodo njihovi naročniki v tujini lahko gledali vse vsebine, dvomov ni bilo več. »Odprte« morajo biti vse video- in glasbene storitve. Naročniški video, kot je Amazon Primer Video, Netflix ali Voyo v vsakem primeru. Prav tako glasba, denimo Apple Music, Deezer ali Google Play music.  Tudi mobilne televizije pri operaterjih, denimo A1 Now, EON, Tv2go in Tvin morajo biti dostopne povsod, s celotno vsebino, kar je med drugim s sporočilom za javnost potrdil Telemach. Torej s televizijskimi programi v živo, ogledom za nazaj in videoteko v teh aplikacijah. Nobena od njih ni vezana na posebno napravo, ki je ne prenašamo od doma in ki ni del standardnega interneta. In vse te storitve so naročniške, torej operaterji vedo, kdo je naročnik in kje ima stalno prebivališče, kar je eden od načinov preverjanja, ki jih daje uredba. Verjetno bodo prav aplikacije oz. spletne storitve za večino uporabnikov najbolj zanimive, ker bodo lahko na morju ali službenem potovanju spremljali športne prenose, finalne oddaje televizijskih šovov, priljubljene nanizanke in podobno. Dalo pa se bo tudi brati ali igrati igre, čeprav so tam naročnine bolj vezane na igralne konzole in playstationov ali xboxov po navadi ne prevažamo naokrog.

Na kratko smo preverili nekatere storitve, med njimi EON, NBA, Netflix in Tvin, in lahko potrdimo, da vse delujejo brez težav. Določene so sicer že prej, a je denimo Netflix pač preklopil na knjižnico tiste države, kjer je uporabnik takrat bil. Tako sem v Avstriji videl enako vsebino, kot jo sicer avstrijski naročniki. Zdaj mi jo Netflix še vedno lahko prikazuje, uredba dopušča dodatno vsebino, toda videti moram tudi vse, kar imam na voljo doma (in na kar sem se naročil). Za razliko od gostovanja v mobilnih omrežjih tu ni kakšnih določil, kako pogosto moram biti v domačem omrežju. Kdor se na primer vsak da vozi v službo čez mejo, lahko v sosednji državi nemoteno uživa v svojih vsebinah. Pomembno je samo, da ima naslov prebivališča v tisti državi, kjer se je na določene vsebine naročil.

Večje vprašanje je glede vsebin javnih radiotelevizijskih hiš in tistih, ki niso naročniške, temveč so zastonj in dostopne brez uporabniškega imena. Taka je storitev RTV 4D, zanjo se po uredbi lahko RTV Sloveniji sama odloči, ali jo »odklene« za spremljanje v tujini ali ne. Uraden odgovor še čakamo, prvi indici pa kažejo, da je linearno televizijo s to aplikacijo mogoče gledati tudi zunaj Slovenije.

Kot smo že večkrat poudarili, pa ta uredba ne rešuje drugega problema. Storitev mora namreč še vedno biti uradno na voljo v matični državi. Nič ne posega v to, da bi se lahko naročili na Spotify, kakšno nemško ali italijansko storitev ali da bi nam Netflix ponudil britanski katalog vsebin. Z odpravo zemljepisnega blokiranja za spletne nakupe bodo decembra sicer odpadle ovire pri nakupu določenih digitalnih storitev, a ne tistih, ki so vezane na pravice za retransmisijo. Glede tega se bomo na spremembe še načakali. Za zdaj se vsebine prodajajo teritorialno. Imamo pa novem končno pravico, da to, kar plačujemo, tudi povsod (no, dokler smo v EU) gledamo. Nekateri ponudniki se rahlo bojijo, da bi se dogajale situacije, ko bi kdo s slovensko naročnino na mobilno TV sredi Francije ali Španije priključil telefon na televizor in bi celoten lokal spremljal tekmo, ki je tam dostopna samo na plačljivem kanalu, vendar mislim, da takih primerov prav veliko ne bo. Če že, bo kakšna družba tekmo spremljala v apartmaju, česar doslej ni mogla.

The post Meje za naročniški video in glasbo so (skoraj) padle appeared first on Tehnozvezdje.

Govorim o storitvah Apple Music, Deezer, Google Play music in podobnih. Na globalnem nivoju je najbolj priljubljena Spotify, ki pa je slovenski uporabniki še vedno nismo dočakali. Ostajajo nam prve tri omenjene, zraven njih pa še pri nas manj znani Tidal, kjer je zraven raper Jay-Z. Že v osnovi naročnine niso drage, saj se gibljejo med šestimi in devetimi evri na mesec. Omogočajo pa neomejeno poslušanje glasbe v katalogih, ki pri vseh obsegajo najmanj 40 milijonov pesmi. Toda še precej boljšo vrednost predstavljajo družinske ponudbe. Pri Apple music ta stane devet evrov na mesec, pri Deezerju deset in pol, medtem ko Tidal računa devet evrov za klasično kakovost in 18 evrov mesečno za pesmi brez izgube kvalitete pri stiskanju (lossless). Ta storitev je edina z avdiofilom namenjeno opcijo. Google Play Music tudi pozna družinsko ponudbo, a ne v Sloveniji. V naši državi se na to storitev, ki je resda najcenejša, lahko naročijo samo posamezniki.

Glavna prednost družinske naročnine je kajpada v tem, da lahko v glasbi na svojih napravah uživa več ljudi. Lahko so to člani istega gospodinjstva, ni pa nujno. Plačnik lahko svoja prosta mesta deli, s komer koli jih hoče. Zakaj je treba skleniti drugačno naročnino? Ker je pri posamični omejitev števila povezanih naprav v uporabniškem računu prehuda, da bi bila uporabnika lahko več kot dva. Vse razširjene ponudbe so prirejene za šest uporabnikov, le izvedba je pri vsaki malo drugačna. Tule se bom omejil na Apple Music in Deezer, saj imam z njima konkretne izkušnje, Tidala pa za zdaj nisem uporabljal.

Francoski Deezer je v Sloveniji verjetno najbolj znan ponudnik storitev pretočne glasbe. Vseeno pa bi upal stavit, da prav veliko naročnikov na različico Deezer Family ni, čeprav je samo tri evre in pol dražja od standardne Premium+ za enega uporabnika. Poslušati je mogoče s telefoni in tablicami (Android, iOS in celo Windows Mobile), računalniki (v brskalniku ali z aplikacijo), na televizorjih ali v avtu. Glede podpore za različne naprave je ta ponudnik pred vsemi ostalimi. Na žalost pa je začel zaostajati v uporabniškem vmesniku in glede odkrivanja (zanimive) muzike.

Družina pri tej storitvi nastane tako, da naročnik ustvari uporabniške profile, nakar se posamezniki vpisujejo z glavnim uporabniškim imenom in geslom ter izbirajo ustrezen profil, da ima na seznamu priljubljenih vsak svoje pesmi, albume in zbirke. Vendar rešitev z enotnim računom in geslom ni ravno najboljša izvedba. Veliko raje bi videl, da bi »družinski člani« od »glave družine« dobili nekakšna vabila ali da bi njihovi računi vsebovali svoja imena in gesla. In da ne bi mogel vsakdo kadarkoli preklopiti v kateri koli drug profil v naročnini. Tega pri Deezerju res niso najbolje premislili. Kot tudi ne uporabniškega vmesnika, kjer se je treba vedno znova postavljati na točno določeno mesto, da greš potem od tam lahko nazaj na seznam ali na iskanje, itd Moti me tudi, da je privzeto ob vsakem novem vpisu nastavljena slaba kakovost zvoka in da me storitev samovoljno izpisuje na nekaterih napravah. Skupna omejitev pri družinski naročnini je sicer enajst povezanih naprav, kar ni ravno veliko, a nekako zadošča za večino potreb, saj večina za te namene nima kaj dosti več od enega telefona in računalnika.

Kljub nekaj pomanjkljivostim Deezer ima močne plati. Nabor glasbe je dober, ne sicer povsem enak kot v kakšni drugi državi, a velikih razlik ni. Sploh za poslušanje slovenskih izvajalcev je ta storitev boljša izbira kot marsikatera druga. Zvok je v visoki kakovosti dober in to je tudi edina zvočna nastavitev, ki jo priporočam, vse ostalo je v današnjih časih, ko ni težav s hitrim internetom in megabajti, nepotreben kompromis.

Apple Music v familiarni izvedbi prav tako dovoljuje šest različnih poslušalcev. Je pa ustvarjanje naveze tukaj povsem drugačno in prav tako daleč od idealnega. Vezano je namreč na Family sharing v sistemu iOS. Organizator povabi druge – lahko prek sporočil iMessage ali »osebno«, tako da mu družinski člani vpišejo svoj Apple ID in geslo – in nato določi, kaj si bodo med seboj delili. Poleg glasbe si lahko še nakupe aplikacij in v trgovini iTunes in oblačno shrambo iCloud. To je po eni strani odlično, ker ni treba vsakemu posebej kupovati vsebin. Po drugi strani pa je zoprno, da je vse vezano na kreditno kartico organizatorja. Se pa v Applovi storitvi vsak zase prijavlja v glasbeno aplikacijo ali v iTunes in če je del družine z ustrezno naročnino, sistem to sam prepozna. Apple music privzeto živi na napravah s sistemom iOS, poslušati se da še z uro Apple Watch, večpredstavnostnim predvajalnikom Apple TV, v avtu prek sistema Carplay, na voljo pa je tudi androidna aplikacija, medtem ko je za predvajanje na računalniku nujen program iTunes, spletnega vpisa v to storitev ni. Na Apple TV se pravzaprav niti ni treba vpisati, ker odlično deluje pošiljanje vsebine iz telefona ali tablice prek protokola AirPlay. Le v istem omrežju wi-fi morata biti obe napravi, kar doma običajno sta. Drugače naj bi bil limit deset naprav na uporabnika, a tega Apple pravzaprav nikjer ne omenja in mislim, da nihče ne bo imel težav. Naprave se sicer briše v programu iTunes pod razdelkom Account – view my account – manage devices.

Jabolčna muzikalična storitev že od začetka kombinira uporabnikovo lastno (kupljeno) zbirko z naročniško knjižnico. Kar je dobro, ker je vse na enem mestu, in slabo, ker posameznik nima pravega pregleda nad vsem skupaj. Kakovost je v vsakem primeru najboljša možna (menda 256 Kb/s), nastavitve so v nastavitvah sistema, ne v aplikaciji, kar je pri Applu že tradicija. Vmesnik je nekoliko bolj razumljiv kot pri Deezerju, vedno so na dnu ali na vrhu glavni razdelki (knjižnica, radio, iskanje, itd). Po mojih izkušnjah daje Apple boljše uredniške predloge in še vedno obratuje »radijska postaja« Beats 1. Ne ena ne druga storitev nista kaj posebej družabno naravnani, v tem še vedno najbolj blesti Spotify, ki je zgodaj ugotovil, da so priporočila prijateljev izjemno pomembna. Apple ustvarja določeno razliko med naročniško knjižnico in trgovino iTunes, nekateri albumi se pojavljajo samo v slednji. Vseeno pa je nabor za pretakanje zadovoljiv. Možnost shranjevanja pesmi ali albumov v shrambo naprave, da so dostopne tudi brez povezave v internet, je samoumevna.

Odločitev za družinski Apple Music ali Deezer je zagotovo malo pogojena s strojno opremo in drugimi dejavniki. Če bodo v skupini sami androidni uporabniki, je Deezer precej bolj smiselna izbira. Za jabolčne pa najbrž Apple Music, ki je tudi cenejši. Oboje se da nekaj tednov preizkušati, da potencialni naročnik sploh dobi vtis, ali dobi, kar hoče. Osebno si ne predstavljam več življenja brez naročnine na glasbo, saj za res razumen znesek dobim dostop do vse nove in stare godbe. In če lahko za dodatne tri ali štiri evre na mesec v tem uživa še dodatnih pet uporabnikov, še toliko bolje. Vem, da je tu Youtube, toda naročnine na pretočno glasbo so dovolj poceni in prinašajo marsikatero prednost pred konstantnim predvajanjem glasbenih videov.

The post Družinska naročnina na glasbo je ena najboljših ponudb v svetu digitalnih vsebin appeared first on Tehnozvezdje.

Plačevanje aplikacij prek vsakomesečnega računa pri operaterju smo poznali že v času Nokie in njenega Symbiana, ko je to podpirala množica ponudnikov v približno sto državah po vsem svetu. Z Applovih App Storom in trgovino Google Play pa se je ta možnost nekoliko izgubila, a se zdaj vrača. Kar pozdravljam, saj dejansko kreditna kartica ni povsem univerzalna, marsikdo pa bi kdaj zapravil kakšen evrov za to ali ono aplikacijo, igro, mogoče tudi film ali glasbeni album, če bi imel na voljo še kakšno drugo obliko plačila.

Naročniki Telekoma Slovenije se tako lahko odločijo, da nakupe v Googlovi trgovini poravnajo na položnici, skupaj z naročnino in ostalimi storitvami tega operaterja. Razen tisti, ki imajo tovrstne opcije v svojih naročninah (po navadi službenih) onemogočene. V osnovi je limit za kupovanje 30 evrov na mesec, a je to mogoče spremeniti. Osnovna nastavitev plačevanja prek Telekoma je enostavna, samo postopek je malce daljši kot pri vnašanju kreditne kartice.

V aplikaciji Google Play je treba klikniti na ikono za možnosti levo zgoraj (tri vodoravne črtice) in izbrati Račun, potem pa plačilna sredstva. In med možnostmi za načine plačila se prikaže Uporabi obračunavanje za Telekom Slovenije. Do istih izbir sicer prideš tudi tako, da klikneš za nakup izbrane aplikacije (ali igre ali druge vsebine), če nimaš vpisane kreditne kartice. Za prijavo plačevanja čez mesečno položnico je treba biti v Telekomovem omrežju (kasneje seveda ne več), da mora biti v telefonu kartica SIM tega operaterja, je seveda samoumevno. Potem je treba poleg podatkov o bivališču vpisati še kodo, ki pride na sms, in to je to. Če je v sistemu več načinov plačila, recimo še kakšna kreditna kartica, trgovina pred vsako potrditvijo nakupa da na izbiro, kako želiš plačati. In še vedno je mogoče nastaviti, da je za vsak nakup nujno geslo ali potrditev s prstnim odtisom.

Enako kot sicer ima uporabnik dve uri časa, da prekliče nakup in dobi povrnjeno kupnino. Aplikacija pa se mu seveda odstrani s telefona. Kasneje se je treba obrniti na Google ali na razvijalca, enako velja za nakupe znotraj aplikacij, še posebej iger. Prav zaradi teh je priporočljivo imeti nastavljeno potrjevanje čisto vsakega nakupa z geslom ali prstnim odtisom, drugače lahko otroci ali kdo drug povzroča nepričakovane stroške. No, vsaj limit zanje obstaja, če se uporabnik odloči za Telekomovo možnost.

V tem operaterju trdijo, da so naročniki storitev dobro sprejeli, večina težav pa izhaja iz prekoračitev limita. Zato je mogoče tega sproti preveriti prek sms-a (na številko 1919 je treba poslati poraba google). Za zdaj so zabeležili nekaj tisoč nakupov, povprečna vrednost nakupa pa je skoraj pet evrov.

Ostali operaterji še ne ponujajo take možnosti plačevanja za digitalne vsebine. Prav tako so na kreditne kartice še naprej obsojeni uporabniki jabolčnih telefonov. V Telekomu sicer zagotavljajo, da delajo na tem, da bi vključili tudi Applov App Store.

The post Aplikacije plačuj kar skupaj z naročnino na mobilno telefonijo appeared first on Tehnozvezdje.