Revolut je nesporno ena od dveh najbolj prepoznavnih t. i. neobank, priljubljena tudi v Sloveniji, predvsem zaradi preproste uporabe, odlične aplikacije, takojšnjega prenašanja denarja in možnosti dodajanje kartice v obe najpomembnejši mobilni denarnici (Applovo in Googlovo) za plačevanje s telefonom ali uro, pri čemer nikakor ne škodi, da je osnovni nivo storitve zastonj. Letos je pritegnila dodatnih več kot deset milijonov uporabnikov, s čimer je presegla mejnik 50 milijonov odprtih uporabniških računov, od tega jih je sicer petina v Veliki Britaniji. V Sloveniji ima po dostopnih podatkih nekaj deset tisoč uporabnikov, koliko so ti aktivni, pa ni mogoče reči

Letos je banka poleg litovske, ki jo uporablja za poslovanje v Evropski uniji, prejela še omejeno britansko bančno licenco, in objavila, da je lani dosegla 2,2 milijardi prihodkov ter 545 milijonov dolarjev (508,5 milijonov evrov) dobička pred obdavčitvijo. Vrednost banke glede na zadnje investicije vanjo znaša 45 milijard dolarjev (42 milijard evrov). Za komitente v EU je letos zagnala program »zvestobe« za zbiranje in unovčevanje točk pri nakupih, v Veliki Britaniji, kjer uporabniki nimajo več ugodnega gostovanja v mobilnih omrežjih po Evropi, pa še storitev eSIM s paketi roaminga.

»Leto 2024 je bilo pomembno za Revolut, pridobili smo več milijonov novih uporabnikov in ponudili nekaj inovativnih novosti. Prihodnje leto bo še boljše in uspešnejše. Želimo prožiti revolucijo v bančništvu in ga spremeniti na bolje. Prepričani smo, da smo na pravi poti k temu cilju,« je v pripravljeni izjavi izpostavil glavni izvršni direktor Revoluta Nik Storonsky. »Smo na poti k stotim milijonom komitentov in k temu, da postanemo prva prava globalna banka,« pa je dodal Antoine Le Nel, direktor področij marketing in rast.

Banka je napovedala novosti na štirih področjih. Prva je navidezni pomočnik na osnovi umetne inteligence, ki naj bi se prilagajal potrebam komitentov in njihovim nastavitvam v aplikaciji ter jim pomagal k pametnejšemu trošenju denarja in boljšim finančnim odločitvam. Postopno ga bodo po različnih trgih uvajali skozi prihodnje leto. V Litvi, Franciji in na Irskem bodo ponudili storitev hipoteke, pri čemer naj bi komitentom zadevo odobrili hipno in jim po oceni vrednosti premoženja in drugih preverjanjih dali končno ponudbo v roku enega dneva. Hipoteke naj bi bile le del obsežne posojilne ponudbe, Revolut pa razmišlja tudi o tem, da bi dovolil prekoračitev limita, kot ga omogoča večina klasičnih bank.

Morda najbolj nepričakovana in zanimiva je napoved lastnih bankomatov, ki jih bodo že v začetku prihodnjega leta najprej začeli postavljati po Španiji. Bankomati Revolut bodo izdajali tako bankovce kot kartice, kasneje bodo omogočali tudi polaganje denarja na račun, kar seveda ni nič novega. Malce drugačna bo avtentikacija komitenta, saj bodo bankomati izvajali prepoznavo obraza. Novosti se obetajo tudi pri poslovnih računih, med drugim glede depozitov.

Naslovna fotografija: Revolut

The post Revolut trdi, da postaja prva prava globalna banka appeared first on Tehnozvezdje.

S telefonom plačujem že skoraj tri leta, vse odkar je na voljo sistem NLB Pay. Občasno tudi z Apple Payjem in v sklopu slednjega sem vedno, kadar sem testiral katero od jabolčnih ur, uporabil tudi možnost plačevanja z njo. To se mi je zdelo priročno, zato sem ob izbiranju ure za osebno uporabo zmožnost plačevanja imel med pomembnimi lastnostmi in tako zdaj že nekaj tednov, kolikor sem v tem času naokrog (ne prav veliko), k terminalom POS prislanjam tudi uro, ne vedno telefona. Vendar ne Apple Watch, ker se ta žal ne povezuje z androidnimi telefoni, iPhone pa je v vlogi mojega primarnega telefona le občasno, in tudi zato, ker ni okrogla. Tako ste lahko že uganili, da govorim o platformi Garmin Pay, kajti to je druga tovrstna možnost, ki po uradni poti deluje v Sloveniji. Po ovinkih se da pripraviti k delovanju še Googlov sistem, vendar se mi s tem niti ne da ukvarjati niti ni nobene ure, ki bi me pritegnila. Na Samsung Pay tudi še vedno čakamo in zapestni Galaxyji imajo za moj okus preslabo trajanje baterije, sploh takrat, ko merijo aktivnost.

Za začetek uporabe plačilne kartice na zapestju, jo je najprej treba vnesti v svoj uporabniški račun za storitev Garmin Connect. To storiš v aplikaciji, kjer vpišeš njene številke in nato se kartica prikaže na uri, levo od glavne številčnice, torej do nje prideš s potegom prsta v desno. Ali pa s kakšnim pritiskom na eno od tipk, če ura nima zaslona na dotik (moja ga ima, tako da postopka s tipkami ne poznam natančno). Ko to storiš, se prikaže številčna tipkovnica v krogu, vanjo odtipkaš PIN in kartica se odklene. Takrat je ura v načinu »plačevanja«, torej pripravljena na sporazumevanje s terminali POS. V tem načinu ostane kakšne pol minute ali malo več, PIN pa je odklenjen kar nekaj ur, razen če uro snameš z zapestja. Potem je treba na novo vtipkati tiste štiri številke, kar je seveda pravilno, saj bi sicer kdo lahko izkoristil zadevo in si kaj privoščil z najdeno ali ukradeno uro. Sam običajno vnesem PIN enkrat zjutraj, ko si tudi izmerim vsebnost kisika v krvi (SpO₂), torej se tako ali tako ukvarjam z uro. V trgovini ali kje drugje, kjer plačujem, pa je nato dovolj, da samo zbudim zaslon in potegnem s prstom v desno. Sama komunikacija med uro in terminalom traja nekaj dlje kot s kartico, pa tudi kot s telefonom, a to ni moteče. Včasih zna biti pozicija terminala taka, da je treba malce zasukati roko, kar pa prav tako ni kakšen problem. V splošnem je izkušnja zelo dobra in tudi nekaj vzhičenih odzivov sem že dobil.

Pred začetkom uporabe sem nekako imel predstavo, da bo »kartica« na uri predvsem v funkciji nakupov nižje vrednosti, tudi zato, ker je mBills v bistvu predplačniški račun, za večje nakupe pa bom še naprej iz žepa vlekel telefon. A se zdaj večkrat dogaja obratno. Stvar je namreč v tem, da tako kot Apple Pay tudi Garmin Pay deluje po principu CDCVM (Consumer Device Cardholder Verification Method), kar pomeni, da se preverjanje kupca zgodi na sami napravi (ko jo uporabnik odklene, najsi bo s PIN-om ali biometrično), in tako ni treba vtipkati PIN-a v terminal POS, četudi je znesek višji od 25 evrov. Zato je seveda privlačno v večini primerov podrsati po uri, da se postavi v način za plačevanje, in jo približati bralniku. Plačevanje z NLB Pay na telefonu je seveda izjemno elegantno, dokler so zneski pod omenjeno mejo, ker je treba samo s prstom odkleniti telefon, ga prisloniti k bralniku in počakati sekundo ali dve. Vpisovanje PIN-a pa je že odvečen korak, ki se mu z veseljem izognem, če se le da.

Mesečna pristojbina dveh evrov vključuje tudi možnost uporabe kartice v sistemu Garmin Pay, torej zadevo izkoristim bolj kot verjetno večina »komitentov«, in se mi zdi cena povsem poštena. Pa tudi logično se mi zdi, da so jo začeli zaračunavati, kajti od nič je težko živeti. Od prodaje (anonimiziranih) osebnih podatkov se sicer verjetno da, vendar mi (in še marsikomu) taki poslovni modeli niso najbolj všeč. Kljub temu pa na spletu in družabnih omrežjih berem komentarje, da uporabnikom »ni všeč,« ker je kartica postala plačljiva, in da so se poslovili, čeprav so imeli še posebej plačevanje z uro zelo radi.

Zato se sprašujem, koliko so ljudem storitve teh novodobnih bank (t. i. fintecha), ki so »toliko modernejše in prijaznejše od zaostalih dinozavrov,« s čimer vedno mislijo na klasične banke, res pri srcu in koliko jim gre zgolj za to, da bi čim manj plačevali. Podobno kot na spletu, kjer so zastonjske storitve prav tako »boljše«, četudi jih plačujemo s svojimi podatki in zanimanje zanje splahni, ko postanejo plačljive. Prav zanimivo bi bilo (oz. bo) brati odzive, ko bo mesečno naročnino uvedel denimo Revolut. Zlahka si predstavljam zapise v slogu: »Mah, saj tega Revoluta ne rabim tako zelo.« Zanimivo pa je, da prej toliko hvalospeva nečemu, kar se očitno marsikomu ne zdi vredno niti dveh evrov na mesec.

The post Novodobne bančne storitve so zanimive, dokler so zastonj … appeared first on Tehnozvezdje.