Pobude, kot je Evropski teden mobilnosti, so neločljivo povezane s strateško usmeritvijo Skupine Telekom Slovenije. Vloga podjetja ni zgolj vloga ponudnika tehnologije, temveč arhitekta boljše, bolj povezane in trajnostne prihodnosti. Gradnja najzmogljivejšega omrežja 5G, ki bo še letos pokrivalo kar 99 odstotkov prebivalstva, in širitev optične infrastrukture, ki dosega že skoraj pol milijona gospodinjstev, sta temelj za digitalizirano družbo in pametna mesta prihodnosti.

Telekom Slovenije svojo zavezanost trajnosti dosledno uresničuje tako navzven kot znotraj podjetja. Na področju trajnostne mobilnosti zaposlenim omogočajo delo od doma, s čimer prispevajo k manjši obremenitvi prometa. Za službene poti so jim na voljo legendarna kolesa Pony in električna vozila, prav tako se zaposlene spodbuja tudi k skupnim prevozom. V Tednu mobilnosti pa v sodelovanju s Slovenskimi železnicami spodbujajo uporabo javnega prevoza s 30-odstotnim popustom pri nakupu vozovnic s pametno denarnico VALÚ.

Podjetje aktivno deluje tudi v duhu krožnega gospodarstva. Tako imajo daljinci NEO za dve tretjini nižji ogljični odtis, medtem ko modeme in NEO Smartboxe obnavljajo v sodelovanju z invalidskim podjetjem TSinpo, vse nove naprave NEO pa so pakirane v ekološko embalažo.

Skrb za zdravje in dobro počutje zaposlenih se kaže skozi redne zdravniške preglede, psihološko podporo in programe za dobro počutje. Svojo družbeno odgovornost Telekom Slovenije dokazuje tudi kot prvi koncesionar za e-oskrbo v Sloveniji, ki zagotavlja digitalno podporo starejšim in ranljivim, ter s programom “Uživajmo pametno”, ki spodbuja varno uporabo tehnologije in ščiti otroke.

Njihova trajnostna naravnanost se odraža tudi v skrbi za okolje. V Krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer sodelujejo pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine, prevoze opravljajo z električnimi vozili in tako varujejo biotsko raznovrstnost enega najbolj občutljivih naravnih okolij pri nas.

Trajnostna mobilnost je tako ključen del širše zgodbe Telekoma Slovenije o odgovornem poslovanju in ustvarjanju prihodnosti, v kateri sta tehnologija in trajnost neločljivo povezani.

The post Telekom Slovenije z omrežjem postavlja temelje za trajnostni in zeleni razvoj Slovenije appeared first on Tehnozvezdje.

Projekt je usmerjen v razvoj infrastrukture, v katero želijo vključiti čim več slovenskih podjetij. Plačevanje bo podobno plačevanju mobilne telefonije, a prej morajo podjetja zgraditi vozlišča in jih po potrebi povezati v grozd, ter, kot je pri takšnih projektih običajno, prilagoditi informacijski sistem. Da bo zadeva enostavnejša, vzemimo primer Zavarovalnice s poslovnimi enotami in zavarovalnimi agenti. Te predstavljajo vozlišča, grozd pa združevanje v logično celoto tega podjetja. Vsak nastali dokument bo dostopen v grozdu ali v primeru potrebe, partnerskim podjetjem doma in v Evropski uniji, ustrezno distribuiran, hranjen in varen, saj veriženje blokov omogoča sledljivost in preprečuje nepooblaščeno spreminjanje. V sklopu projekta bodo razviti tudi ustrezni gradniki in komponente za preprosto integracijo poslovne programske opreme.

»Veseli nas, da je Telemach Slovenija del projekta SIChain in da gostimo platformo v najsodobnejšem podatkovnem centru, na katerega smo zelo ponosni, saj v njem zagotavljamo zanesljive storitve po najvišjih standardih,« je dejal predsednik poslovodstva družbe Telemach Slovenija Tomislav Čizmić. »Ta namreč predstavlja pomemben korak v razvoju slovenske infrastrukture veriženja blokov ter odpira izjemne priložnosti za slovensko gospodarstvo in digitalno preobrazbo.«

Projekt SIChain EIPS je del Načrta za okrevanje in odpornost, katerega skupna vrednost znaša 2.440.000 evrov, znesek financiranja Evropske unije pa je 1.288.600 evrov.

Direktor podjetja Hashnet Tadej Slapnik je izpostavil trenutno strukturo, kjer prevladujejo neevropski ponudniki shranjevanja podatkov in storitev v oblaku v lasti velikih tehnoloških korporacij, ki so izven Evropske unije, kar bi Evropa rada spremenila. SIChain EIPS je del večjega projekta IPCEI CIS, ki z 1,2 milijarde evrov javnih evropskih sredstev in dodatnih 1,4 milijarde evrov zasebnih sredstev postaja največji odprtokodni projekt v zgodovini Evropske unije. Njegov cilj je razviti skupno infrastrukturo ter storitve za celotno Evropo, ki temeljijo na načelih odprtosti, interoperabilnosti, varnosti, trajnosti in neodvisnosti ter izvesti implementacijo v številnih strateških sektorjih.

Tehnologijo za razvoj napredne infrastrukture veriženja blokov kot storitve, ki je ključna za izboljšanje interoperabilnosti in varnosti evropske podatkovne infrastrukture in storitev (EIPS), bo razvilo podjetje Hashnet. Za vzpostavitev in delovanje podatkovne infrastrukture bo poskrbelo podjetje Telemach. Za razvoj decentraliziranega shranjevanja podatkov kot storitve pa je zadolženo podjetje Pro-Bit.

The post Telemach v evropskem projektu, ki bo pomembno vplival na shranjevanje dokumentov! appeared first on Tehnozvezdje.

Ob vsakem prehodu na naslednjo mobilno generacijo sem se naposlušal, da na novo opredeljujejo, česa so mobilna omrežja sposobna. 5G ni izjema, vendar pravijo, da gre tokrat zares. Zakaj? Na čem gradijo optimizem? Na tem, da naj bi prekinila uveljavljen pogled in omogočila gradnjo omrežij na podlagi konkretnih in med seboj zelo različnih potreb. Mišljena so zasebna mobilna omrežja, ki bodo fizično ali logično ločena od javnega in obenem vezana na podjetje, ki bo v njem prepoznalo prednosti. Pametna tovarna, pametna mesta, nadzor nad proizvodnjo in še veliko drugega. Marsikaj od tega je mogoče narediti z drugimi povezavami. Ožičena omrežja so hitra in varna, a manj prilagodljiva, brezžična omrežja Wi-Fi pa ovirajo težave s kapacitetami in zakasnitvenimi časi. 5G združuje prednosti obeh ter izniči njune slabosti, zato poleg umetne inteligence in industrijskih naprav interneta stvari velja za nekakšen temelj digitalne preobrazbe.

Javna mobilna omrežja so načrtovana za splošno uporabo, medtem ko zasebna upoštevajo specifične zahteve podjetja. Če potrebuje pokritost z mobilnim signalom globoko pod zemljo, potem bo operater željo izpolnil. V javnem omrežju takšne lokacije, kjer ni veliko uporabnikov oziroma se ti tam zadržujejo kratek čas, nikdar ne bodo v tolikšni meri pokrite. Poleg boljše pokritosti, zasebna omrežja odlikuje še združljivost s starejšimi omrežji (interoperabilnost), večje zmogljivosti, večja prilagodljivost in več varnosti, kajti če ni treba, potem podatki nikdar ne zapustijo okolja podjetja.

»Zasebna mobilna omrežja podjetjem v različnih vertikalah omogočajo prilagajanje komunikacijske infrastrukture glede na zahteve njihovih procesov in poslovnih modelov,« je poudarila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo.

Želijo graditi pametne tovarne

Primeri uporabe, ki so predstavljeni v laboratoriju INO.LAB, pokrivajo proizvodnjo, logistiko in energetiko. Prikaz rešitve za pametno tovarno, ki sodi v tako imenovano industrijo 4.0, je nastal v sodelovanju s fakulteto za strojništvo ljubljanske univerze. Bistvo je avtomatizirana proizvodnja linija, povezana z moduli 5G. Roboti niso programirani vnaprej za izdelavo točno določenih izdelkov, namesto tega jih sistem »programira« v realnem času glede na naročila. Dodan je računalniški vid za kontrolo kakovosti in možnost vpogleda na digitalni dvojček preko očal navidezne resničnosti.

Računalniški vid je pomemben del pametnih parkirišč, saj ni treba pod parkirna mesta zakopati tipal. Namesto njih se sistem uči prepoznavati avtomobile in njihove različne položaje, da na podlagi tega oceni, katera in koliko mest je praznih. V energetiki je zasebno omrežje uporabno za nadzor porabe energentov v realnem času. Brezžična povezava števcev je v primerjavi z ožičeno prilagodljivejša, sistem pa je tudi manj občutljiv na naravne katastrofe.

Poleg prikaza uporabe tehnologij 5G v logistiki, kjer se je po simuliranem skladišču vozil robotski viličar ter sam našel in prepoznal blago, ki ga je moral prepeljati na drugo lokacijo, je zanimiva še Platforma IIOT360. Napreden sistem za daljinski nadzor strojev, ki poskrbi za zajem podatkov, varen prenos v oblak in njihovo vizualizacijo – prikaz na nam razumljiv način.

Primeri so kakopak zelo načelni in do nekje akademski, vendar kažejo, česa vsega so zasebna mobilna omrežja sposobna. Ker je vsaka rešitev pisana na kožo naročnika in se razlikuje od druge, drugače ne bi moglo biti. Enako velja za ceno, strošek vzpostavitve, nadzora in uporabe omrežja. Vemo pa, da Telekom Slovenije nudi najemni ali model IRU (nakup neodtujljive pravice do uporabe) za dobo najmanj petih let.

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Brez industrije lahko pozabimo na uspeh omrežij 5G appeared first on Tehnozvezdje.

Infinum s prevzemom digitalne agencije širi svoj doseg v Združenih državah. Ta pridobitev predstavlja pomembno novo poglavje v njihovi rasti. Podjetje trenutno posluje iz osmih pisarn v Evropi in ZDA ter zaposluje približno 400 strokovnjakov s področja oblikovanja in razvoja digitalnih izdelkov. Od ustanovitve Infinum stalno sodeluje z velikimi globalnimi znamkami pri ustvarjanju inovativnih rešitev za različne sektorje, vključno z avtomobilskim, finančnim, zdravstvenim, gostinskim in trgovskim.

»Naša glavna motivacija za prevzem je bila vzpostavitev močnejše prisotnosti v Združenih državah. Z obstoječo pisarno v New Yorku smo že dosegali odlične rezultate na tem trgu, a z okrepitvijo iz ETR-ja, bomo naše poslovanje dvignili na višjo raven,« je po objavi prevzema dejal Nikola Kapraljević, izvršni direktor podjetja Infinum.

Prevzeto agencijo, ki izstopa predvsem po strokovnosti na področju uporabniške izkušnje in analitičnem pristopu, sta ustanovila prijatelja James Cole (CEO) in Todd Doyle, danes pa zaposluje 24 strokovnjakov. Po novem bodo ti lahko v sodelovanju s podjetjem Infinum prevzeli tudi zahtevnejše projekte in večje naročnike, česar do zdaj niso mogli.

Konsolidirani prihodki Infinuma se s tem prevzemom povečujejo za nekaj več kot 20 % glede na leto prej in bodo v letu 2023 znašali okoli 29 milijonov evrov. Prevzem je bil financiran s kombinacijo lastnih sredstev Infinuma in posojil EBRD. Odobrena kreditna linija znaša 10,8 milijona evrov, sredstva pa bodo namenjena za to in tudi prihodnje strateške pridobitve. To predstavlja pomembno novo poglavje v rasti podjetja in še močnejši pristop do največjega svetovnega trga digitalnih storitev.

The post Hrvaški Infinum prevzel ameriško agencijo ExpandTheRoom appeared first on Tehnozvezdje.

Ko sem še v televizijskem Dnevniku slišal, da »Google Slovenijo dobro pozna, saj je že l. 2013 začel snemati njene ulice za storitev Ulični pogled (Street View),« sem lahko samo še zavzdihnil. Govora je o podjetju, ki »ve« verjetno največ na tem svetu, in to ne primarno zaradi snemanja med vožnjo po ulicah in cestah. Toda, ostanimo pri tematiki.

Google bo v prihodnjih dveh letih omenjeni znesek prispeval »kot del prizadevanj za pomoč pri ustvarjanju digitalnega, vključujočega in trajnostnega okrevanja slovenskega gospodarstva.« Tako pravi sporočilo za javnost po slovesnem podpisu. Milijon evrov bo šel za raziskave in izobraževanje na področju umetne inteligence v Sloveniji. Naslednji milijon bo šel za krepitev slovenskega ekosistema socialnega podjetništva in še pol milijona za podporo podjetnikom z omejenimi možnostmi. Katera od treh alinej se lahko uvršča v kategorijo »digitalne preobrazbe« in zakaj bi bilo nekaj fičnikov za običajno spregledane podjetnike (četudi dobrodošlih) zgodovinskih, težko razberem. Še bolj pa me pri taka dogovarjanja in javna podpisovanja motijo v drugem kontekstu.

Slovenska politika zadnja leta, ne glede na barvo vlade, izjemno rada roma na obiske k tehnološkim velikanom, jih vabi v goste ali zanje prireja zakonodajo, da bi ti le blagovolili ponujati storitve pri nas. Nikoli pa ne upa od teh istih podjetij zahtevati spoštovanja slovenskih zakonov in kupcev, ki so prisiljeni uporabljati storitve in naprave z vmesniki v angleškem jeziku ter iskati načine, kako sploh priti do marsičesa, kar v Sloveniji »uradno ni na voljo.« In ne razmišlja, ali niso morda storitve s priložnostnimi delavci, četudi na prvi pogled prijaznejše in cenejše, dolgoročno škodljive. Podpisuje pogodbe za zneske, ki so glede na prihodke ameriških korporacij smešni, in hkrati sama zapravlja podobne vsote samo z razdeljevanjem denarja prek razpisov z nenavadnimi postavkami, prijateljskih povezav, financiranja dvomljivih projektov in še česa.

Državi sploh ne bi bilo treba podpisati pogodbe z Googlom. Od njega bi denar lahko pobrala brez kakršnega koli dogovarjanja in prilizovanja, če bi obdavčila njegov oglaševalski posel in »poobjavljanje« člankov domačih medijev. Morda pa tudi naložila kakšno kazen zaradi izkoriščanja prevladujočega položaja. Sosednja Italija je natanko to multinacionalko (in vsaj v enem primeru zraven še Apple) letos že večkrat oglobila, ker je omejevala konkurenco, zlorabljala uporabniške podatke in podobno. V Sloveniji noben regulator ne razmišlja, da bi sprožil kakšno tovrstno preiskavo.

Država bi morala od tehnoloških velikanov marsikaj zahtevati ali jim izdajati kazni, ne pa jih prositi vbogajme.

Edina poteza vladajočih struktur v smer postavljanja po robu brezbrižnim in pišmeuhovskim ponudnikom v zadnjem času pa je poziv avtomobilskim proizvajalcem, naj poslovenijo uporabniške vmesnike. Vendar je tudi to zgolj prijazno opozorilo, ne denimo zakon in kakšna druga oblika resnejše prisile. Obenem nihče ni (javno) pisal Applu, naj naredi enako v operacijskih sistemih iOS in MacOS. Čeprav o tem govorimo že leta, ima podjetje v Sloveniji zgleden tržni delež, še posebej pri telefonih, njegove naprave pa ne sodijo ravno v nižji cenovni razred. Prav tako se vsem očitno zdi v redu, če Netflix in podobni ponudniki ne ponujajo podnapisov in sinhroniziranih risank. Pri storitvah, ki niso na voljo, od ponujanja digitalnih vsebin do finančnih, je v tej državi vedno prvi instinkt iskanja krivcev v domačih ustanovah, namesto, da bi jasno pokazali na nedvoumno ignorantski odnos vodilnih globalnih igralcev.

Seveda pa se lahko fotografiramo in besedičimo o zgodovinskih sporazumih, ko uspemo utrgati kakšno drobtinico z bogataševe mize.

Naslovna ilustracija: DepositPhotos

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Bi Slovenija končno nehala klečeplaziti pred tehnološkimi velikani in se postavila za pravice svojih državljanov? appeared first on Tehnozvezdje.