Podjetja, ki sestavljajo četverico jezdecev, so svojo poslovno pot začela na nasprotnih izhodiščih. Amazon je prek spleta prodajal knjige, Google je bil v poslu spletnega iskanja, Facebook v družabnih omrežjih, Apple pa je prodajal računalnike. Zanje je značilno, da dejavnost širijo na vsa področja gospodarstva, kjer vidijo možnost uspeha, in se ne zadovoljijo s tem, da so najboljši na svojem ozkem področju, kot so to počeli bivši tehnološki jezdeci, na primer Microsoft v programski opremi, Intel na področju procesorjev, Cisco v omrežjih in Dell na področju osebnih računalnikov. Spremenil se je tudi način delovanja »novih« tehnoloških podjetij. Namesto da bi ostala na svojem gospodarskem področju in sodelovala med seboj, raje druga drugemu konkurirajo s ciljem širjenja kroga uporabnikov. Njihova vrednost ni izražena le v denarju, ki ga zaslužijo, temveč tudi ali pretežno v številu uporabnikov. Pametni telefon je eno izmed področij, kjer se »bodejo«, saj gre za napravo, močno povezano z individualnim uporabnikom, ki beleži, kaj počne, in to pošilja v zbirke podatkov. Podatke preoblikujejo v profil uporabnika, ki pove, kdo je in kaj želi, s ciljem oblikovati čim boljši oglas, torej oglas, ki ga bo prepričal.

Pred pomembno prelomnico?

Da kršijo protimonopolna pravila, Applu, Googlu (Alphabet), Facebooku in Amazonu ne očita le Amerika, temveč najmanj še Evropska unija, vendar je pričanje pred kongresom čisto nekaj drugega od zagovor pred evropskimi komisarji. Zaslišanje je zaradi pandemije koronavirusa potekalo po video povezavi in se je v manjšem obsegu sprevrglo v obteževanja Facebooka in Googla zaradi sicer nikdar dokazanega cenzuriranja desnosučnih pogledov. Česa takšnega Applu in Amazonu seveda ne morejo očitati. Poleg kategoričnega zanikanja ali odgovorov v slogu »ne spomnim se, da bi …« ali »ne bi mogel vedeti«, so vsi štirje poudarjali tudi domoljubje. »Smo ameriško podjetje«, »vse smo naredili za Ameriko«, »v Ameriki smo odprli ogromno delovnih mest« in kajpada trenutno aktualno, »nekoč je bila večina tehnoloških podjetij Ameriških, danes jih je vsaj polovica Kitajskih«.

Zadnji podoben proces je bil leta 1998, ko je moral kongresnike v Washingtonu obiskati Bill Gates, epilog pa je znan. Microsofta sicer niso razbili ali česa podobnega, so ga pa z različnimi prijemi prisilili, da se je začel obnašati drugače. Vprašanje, ali bi bil danes na primer Googlov brskalnik Chrome dominanten, če bi Microsoftu pustili, da se na trgu spletnih brskalnikov obnaša, kot se je. Tudi tokrat pa je bilo zaslišanje predvsem medijski dogodek, saj podjetja pravni in drugi strokovnjaki preiskujejo že nekaj časa, zato oblastniki vedo veliko več, kot so javno izpričali in bo epilog odvisen od končnega poročila. Dejstvo pa je, da ima »četverica« (pre)veliko tržno moč, na svojih področjih nimajo pravih tekmecev, zato le malokdo dvomi, da se ne obnašajo kot sloni v trgovini s porcelanom. Vseeno je možno, da bodo obtožbe v luči vse bolj vroče tehnološke vojne med Združenimi državami in Kitajsko potihnile, čeprav bi ukrepi zagotovo blagodejno vplivali na globalni tehnološki razvoj in na pravice potrošnikov.

Eric Schmidt (Google) je v pred leti v intervjuju za revijo Forbes izjavil, da ima vsako tehnološko obdobje štiri »jezdece«, ki premikajo meje razvoja in inovacij. V devetdesetih letih so bili to Microsoft, Intel, Cisco in Dell, danes pa novo »tolpo štirih« sestavljajo Google, Apple, Amazon in Facebook – »G.A.A.F.«. Četverica hitro raste, skupaj so vredni lep kupček dolarjev in vsako ima svojo platformo, prek katere širi vpliv.

Apple: nepoštenost do drugih ponudnikov

Apple nikdar ni ničesar iznašel, je pa znal iznajdbe drugih zapakirati v lep paket in drago prodati, obenem pa iz svojega ekosistema izriva vse ponudnike storitev, ki tekmujejo z njegovimi. Ima popoln nadzor, kaj, kako, za koliko in ali sploh bo aplikacija objavljena v njegovi tržnici. Temu lahko rečemo skrb za uporabnike ali izrivanje tekmecev, odvisno od perspektive. Ni pa najbolj pošteno, da na primer Apple od vsakega ponudnika storitve pretočne glasbe, če uporabnik mesečno naročnino želi plačevati preko njegove tržnice, pobere tretjinski delež in s tem daje prednost svoji storitvi. Še huje se je pripetilo ponudnikom aplikacij za merjenje časa, ki ga otrok preživi pred »zaslonom«, saj so jih izbrisali, ko je Apple funkcijo uvedel v operacijski sistem. Primera dokazujeta moč, ki jo podjetje ima in kar mu očitajo tudi Evropski tržni nadzorniki. Zanimivo pa je, da ni bil deležen očitkov zaradi izdelave naprav na Kitajskem. Ne najbolj domoljubno v luči večkratne opombe Tima Cooka, da je Apple ameriško podjetje in kaj vse je za svojo državo storilo!

Cook je bil med zaslišanjem najbolj milo obravnavan, saj je prejel polovico manj vprašanj kot ostali trije. Kajpada se je izgovarjal, da očitano počnejo zaradi varnosti in udobnosti uporabnikov, pa tudi, da imajo ti na voljo še druge ekosisteme, druge telefone in da vse partnerje obravnavajo enako. Kar se je izkazalo za laž, saj dokumenti kažejo, da je Amazonu za delovanje storitve pretočnega videa Prime na njegovih napravah ponudil boljše pogoje. Po svoje čudno, kajti znano je tudi nasprotno, da uporabniki Applovih naprav e-knjig ne morejo kupovati v aplikaciji Kindle, temveč le s pomočjo »obvoza« preko brskalnika. Pokojni Steve Jobs naj bi nekoč namreč dejal, da če uporabnik želi e-knjigo, potem naj jo kupi od Appla.

Amazon: izkoriščanje tujih podatkov

Najbogatejši človek na svetu Jeff Bezos je sploh prvič nastopil pred kongresom, zato je bilo zanimanje zanj toliko večje. Na njegovo podjetje so leteli očitki, da zlorablja podatke drugih prodajalcev in jih nato uporablja za oblikovanje svojih storitev in na dopuščanje prodaje ponaredkov, ki škodujejo kupcem, predvsem pa prodajalcem originalov. Dejal je, da imajo v podjetju pravila, ki očitano prakso prepovedujejo, kršitve pa mu niso znane.

Največjemu spletnemu trgovcu že nekaj časa očitajo slabo ravnanje z zaposlenimi, kar se je še intenziviralo v času karantene. Amazon pa je eden od zmagovalcev krize, saj je od vseh tehnoloških podjetij zabeležil najvišjo rast dobička. Njegova moč je v dejstvu, »da ne boš uspel, če svojih izdelkov ne prodajaš tam«. Posledično se otepa obtožb o izrivanju ponudnikov, ki želijo prodajati enake izdelke, kot jih Amazon trži pod svojim imenom. Znan je primer manjšega podjetja, ko je Amazon najprej znižal cene, čez čas pa ga poceni kupil. Še huje se menda dogaja na segmentu e-knjig, saj mimo Amazona skoraj ni mogoče več ničesar prodati. To mu očitajo tudi Evropski nadzorniki trga.

Google: Prilagajanje iskalnika lastnim potrebam

Trši oreh bo Google, saj podjetju poleg dominantnega položaja na spletnem trgu očitajo diskriminacijo nekaterih vsebin, česar ne v njegovem primeru ne v primeru Facebooka, nikdar niso konkretno dokazali. Tovrstni očitki letijo na medije skoraj povsod po svetu, zato jih lahko razumemo v luči ameriških volitev in ne omejevanja položaja Googla na trgu. Nanj pa v Združenih državah, v Evropi in še kje letijo podobni očitki. Zlorabo algoritmov iskalnika za promocijo lastnih storitev in v manjši meri izdelkov v škodo manjših ponudnikov, saj velja, »če nisi visoko na seznamu spletnega iskanja, potem ne boš uspel«. Evropa Googlu očita tudi nepošten položaj na trgu naprav s sistemom Android, predvsem privilegirano vlogo brskalnika Chrome. Kolikšna je Googla moč, nenazadnje kažejo tudi težave Huaweia, ki ne sme (več) na pametne telefone zaradi prepovedi ameriške administracije namestiti Googlovih storitev in aplikacij.

Nanj in na Facebook pa letijo tudi globalne zamere, ki ameriških oblastnikov kajpada ne zanimajo. Da v veliki meri služita na temelju lokalnih vsebin, predvsem novinarskih prispevkov, zaslužek pa zadržita zase. Zahteve po digitalnem davku ne utihnejo, medtem ko ju bo Avstralija zakonsko prisilila v plačevanje nadomestila komercialnim medijem. Globalna tehnološka podjetja se otepajo vsake takšne ideje in ko gre za tujino, imajo vedno tudi podporo domače politike. Leve in desne!

Facebook: prevzemi nevarnih tekmecev

Takisto velja tudi za Facebook. Zuckerberg je bil edini izmed četverice, ki je na vprašanje, ali Kitajci kradejo ameriške tehnološke skrivnosti, nedvoumno odgovoril pritrdilno. Smel odgovor nekoga, ki se je že na začetku poslovne poti komaj otresel obtožb o kraji ideje za Facebook.

Poleg vprašanj o novoustanovljeni skupini za moderiranje vsebin in vse pogostejšim umikom spornih, ki so mu jih zastavljeni republikanci, so demokrati spraševali o nepoštenih poslovnih potezah. Na svetlo dneva so namreč privlekli poštno sporočilo, v katerem Zuckerberg drugim vodjem razlaga, katera manjša podjetja so za Facebook grožnja in jih morajo čim prej kupiti. Med njimi je danes najbolj znano družbeno omrežje Instagram in vprašanje je, kakšno bi bilo, če do prevzema ne bi prišlo. Oziroma jasneje povedano. Odločijo se za nakup vsakega podjetja, ki ima vsaj kanček potenciala, da jih nekoč ogrozi in šele nato razmišljajo, kaj z njim početi. Storitve enih razvijajo naprej relativno samostojno, kot so storili v primeru Instagrama, druge pa se zlijejo s Facebookom.

Zgodovina je polna dokazov, da nikdar ne smemo verjeti lepim besedam o inovacijah, razvoju novih tehnologij in skrbi za uporabnika. Vedno se namreč izkažejo razlike med tem, kar govorijo, in tistim, kar počnejo, in da korporacijske politike nimajo ničesar skupnega z željami in potrebami strank. Ga ni podjetja, ki v nekem trenutku ne bi doseženega položaja izkoristilo v lastno korist, to pa velja tudi za omenjeno četverico. Bodimo iskreni. Zadnja leta so spreminjali pogoje uporabe, dodajali nove funkcije ter predstavljali nove naprave in (redkeje) storitve, vendar kljub sladkim besedam malokdaj v korist uporabnikov.

Ne vem, kaj bodo storili Američani, kajti njih skrbi le, kaj omenjena podjetja počnejo tam in ne drugje po svetu. Nas pa bi morali skrbeti ravno to. Ni najbolje, da smo pri vseh pomembnih tehnoloških stvareh odvisni od Američanov (ali od koga drugega), saj to za razvoj Evrope dolgoročno ni dobro. Kolikor se bo že slišalo čudno, potrebujemo svoj Google, Amazon, Facebook in Apple, kajti enoumje nas bo prej ali slej drago stalo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Banda štirih v primežu republikanske inkvizicije appeared first on Tehnozvezdje.

Profesor Tim Wu je v knjigi The Master Switch analiziral zgodovino komunikacije in ugotovil, da je to, kar je bil konjiček neke osebe, običajno preraslo v industrijo v lasti drugega.

Optimizem, ki je spremljal nove iznajdbe, od katerih je večina pričakovala revolucionarne spremembe, je sčasoma ugasnil, vedno so nastali monopoli, ki so jih sicer pozneje razbili, a so nosilci originalne poslovne ideje spet stopili na pot gradnje novega monopola ali kartela. Ali tudi internet čaka podobna usoda? Motijo nas iskalni in sortirni algoritmi podkrepljeni s metodami umetne inteligence, ki filtrirajo informacije glede na zgodovino uporabnika v spletu, s tem pa ga zapirajo v mehurček lastnih interesov in mu preprečujejo oziroma vsaj otežujejo dostop do popolnoma drugačnih idej in pogledov. Težava je tudi v tem, ker sortiranja ne opravijo ljudje, temveč programska koda, ki je seveda neintuitivna in nima prebliskov po čem novem, po nekem višjem cilju, ampak ukaz za ukazom le opravlja svojo nalogo.

Wu svojo tezo v knjigi podkrepi z zgodovinskimi dejstvi komunikacijske industrije dvajsetega stoletja v Združenih državah.

Začne s telefonom. Sporno je že to, kdo ima zasluge za njegovo iznajdbo, vsake toliko časa se sprožijo nove polemike, kjer na dolgo in na široko razpravljajo o tem vprašanju. Kot pri vseh iznajdbah preteklega stoletja se je tudi z možnostjo prenosa govora prek žic ukvarjalo več pionirjev, ki so vedeli drug za drugega, si izmenjavali ali kradli ideje ter jih izboljševali. Innocenzo Manzetti, Antonio Meucci, Johann Philipp Reis, Elisha Gray, Alexander Graham Bell, Thomas Edison, vsi ti so danes priznani kot pionirji telefona. Ni pa sporno, da je Alexandru Grahamu Bellu ameriški urad podelil patent, in to že marca 1876. Ljudje so telefon hitro sprejeli kot novo sredstvo komuniciranja in ustanavljali podjetja, ki so to storitev ljudem ponujala. Med drugim je svoje podjetje ustanovil tudi Bell, to pa se je pozneje prelevilo v podjetje AT&T, pokupilo ali uničilo male ponudnike ter ustvarilo monopol, ki ga še danes imenujejo najstrašnejši monopol v zgodovini Združenih držav. Država je monopol sicer uničila, a kot kaže, se ta počasi, a zanesljivo rekonstruira.

Telefonija še zdaleč ni edini primer. Poučna je zgodba filmske industrije oziroma kako je svobodomiselno, kaotično in kreativno industrijo stisnil v kot kartel vertikalno integriranih korporacij, ki danes nadzira vse, od produkcije do kinodvoran in distribucijskih poti. Wu je tudi ugotovil, da so v ozadju vedno karizmatični in neizprosni posamezniki: Theodore Vail, ki je oblikoval AT&T-jev monopol, David Sarnoff, ki je obvladoval radijski družbi RCA in NBC ter usmerjal razvoj radia, in ustanovitelj Paramounta Adolph Zuker, ki je pokazal, kaj je mogoče storiti, če filmska korporacija ne nadzira le igralcev, temveč tudi distribucijo.

OD OPTIMIZMA DO STABILNOSTI

Presenetljivo je, da je prva leta vsakega novega komunikacijskega medija pospremil optimizem, upanje, da bo ravno ta izboljšal naša življenja. To je bilo obdobje odprtosti, razburjenja in občutka, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Se vam to zdi znano? Ali ne pričakujemo tega zadnja leta ravno od interneta?

A žal je tako, da odprtost nove industrije običajno ne traja dolgo. Zaključi se najpozneje s prihodom kakšnega karizmatičnega voditelja v pravem trenutku. Ko novost ljudi sama po sebi ne pritegne več, začne izgubljati začetni zagon, in uporabnik zahteva nekaj več − kakovost, stabilnost in višjo vrednost. AT&T na primer najprej ponudi enotno omrežje in zagotovilo, da bo uporabnik dobil znak centrale, vedno ko bo dvignil slušalko. V radijskem programu se pojavijo glasovi poklicnih igralcev, podprti s predhodno napisanimi scenariji, poslušalci dobijo boljši program, ki ima rep in glavo. Novo nastale filmske korporacije uredijo kaos, združijo vse pod eno streho in nemim filmom dodajo zvok, pozneje pa še barvo črno-belim … Z drugimi besedami, uporabnik oziroma kupec dobi privlačnejši in enotnejši izdelek, zato ga sprejme, kar vodi v pozitivno povratno zanko. Novi podjetniki so čedalje uspešnejši, konkurenca malih podjetji vedno bolj zaostaja, na koncu pa dobimo monopol ali kartel. Wu to imenuje krog oziroma iz hobija nekoga v industrijo drugega, od izuma do čudeža proizvodnje, od več prosto dostopnih kanalov, do enega ali skupine močno nadzorovanih. Od odprtih do zaprtih sistemov.

Vprašanje je torej, ali ima oziroma bo imel krog vpliv tudi na internet? Odgovor je, da tega danes še nihče ne ve. Tveganje pa obstaja.

The post »Junk food« algoritmi in svet, ki nas z njimi hrani appeared first on Tehnozvezdje.