V življenju pride trenutek, ko se začnemo spraševati o smrtnosti in o tem, kaj želimo, da se zgodi s premoženjem, ko nas več ne bo. Spišemo oporoko, določenim dedičem damo več in drugim manj, da ne izostane priljubljena postranska dejavnost. Pravdanje. Toda, ali ste pomislili na fotografije na lokalnih pomnilnikih ali spletnih hrambah, na pomembne dokumente, na digitalno glasbeno zbirko, na denar na računu PayPala, na račune spletnih storitev igranja na srečo in spletnih stavnic, na naložbe, ki so zabeležene samo v digitalni obliki, in na kripto kovance v digitalnih denarnicah? Ali še kdo drug pozna gesla za dostop oziroma ali sploh še kdo drug ve, da vse to obstaja? Če vas je prehitel čas ali ste pozabili urediti dedovanje digitalnega premoženja, potem je veliko možnosti, da bo izpuhtelo v zrak! Medtem ko je po smrti blokirano premoženje pokojnika in tako zagotovljeno, da nihče ne bo prikrajšan, so namreč globalni ponudniki spletnih storitev večinoma zunaj dosega lokalnih zakonov. V najboljšem primeru se morajo dediči podati na tuja sodišča brez jamstva uspeha. Je pa še druga plat. Kaj pa, če ne želite, da bi dediči dobili v roke poštni predal, fotografije in druge digitalne datoteke. Tudi to je vaša pravica, zato je najbolj smiselno spisati »digitalno« oporoko.

Digitalna oporoka

Zakon digitalne oporoke ne predvideva, kajti gre za zavajajoč pojem oziroma posledico deljenja »sveta« na resnični in digitalni del. Digitalna lastnina ni v ničemer drugačna od fizične, denar v spletni denarnici od denarja na računu banke in fotografije na strežniku od onih v fotoalbumu. Kljub temu ni priporočljivo in varno v oporoki navesti uporabniških imen in gesel za dostop do spletnih storitev, je pa smiselno vključiti dodatek z navedenim digitalnim premoženjem. V svetu idealnih spletnih storitev bi lahko oziroma bi morali v vsaki posebej navesti, kaj naj ponudnik stori v primeru smrti. Kdo dobi dostop oziroma zahtevati nekaj drugega. Ker ne živimo v popolnem svetu, je za vsak primer pametno spisati seznam spletnih storitev in gesel in tega nekje skriti in lokacijo zaupati tistemu, ki mu predajate digitalno premoženje oziroma skrb, da se bodo zgodila vaša volja. Ni najbolj varno, kajti zapisano geslo predstavlja določeno stopnjo tveganja, vendar je vseeno boljše, kot da dediči kasneje obsedijo pred zaklenjenim računalnikom, telefonom ali vstopno stranjo spletne storitve. Kajpada lahko na vse pozabite in se sprijaznite, da bo digitalni del vašega življenja izgubljen.

Družbena omrežja

Družbena omrežja so se s težavo spopadla zelo različno. Ko sem podoben članek prvič pisal pred desetimi leti, jih »smrt« ni pretirano zanimala. Facebook pa vas zdaj spodbuja, da vpišete osebo, ki bo račun moderirala namesto vas oziroma določite, da z vami umre tudi račun – bo trajno izbrisan. V primeru, da ste določili moderatorja, bo ta, ko bo prišel čas, obvestil omrežje, ki ne bo več sporočalo pokojnikovih obletnic na namizju njegovih prijateljev, medtem ko bo račun za vedno ostal nekakšna spominska plošča vašega obstoja. Na drugi strani je Twitter. Pred časom so sicer dejali, da bo račun izbrisan, vendar so si po nestrinjanju uporabnikov premislili. Od takrat novih pravil niso sprejeli in zato račun pokojnika ostane, kot je bil.

Ker ni enovite politike, je najboljše, če določite nekoga zaupanja vrednega, ki bo poskrbel za račune. Objavil poslednje besede, ki ste jih namenili prijateljem v digitalnem svetu, poskrbel, da bo račun še dolgo spominjal na vaše življenje ali ga izbrisal, če boste tako želeli.

Kaj pa ostale digitalne storitve?

Digitalno premoženje imamo razpršeno po spletu in temu primerno nas zanima, kako spletne storitve ravnajo v takšnih primerih. Za večino vam bo vseeno, a ne za tiste, kjer hranite fotografije ali vredne digitalne zbirke. Spet smo soočeni s težavo, da smrt obravnavajo različno in še huje, ni jamstva, da bodo digitalni podatki obstali, če naročnine nihče ne bo poravnal. Podobno kot Facebook tudi Google omogoča, da mu zapoveste, kaj mu je storiti, ko zazna, da je račun neaktiven med 3 in 18 meseci, dodate do deset ljudi, ki bodo obveščeni in vpišete enega, kateremu bo omogočil dostop. Še več. Lahko celo oblikujete povratno poštno sporočilo, na primer »Trenutno oziroma za vedno žal nisem več dosegljiv«. Druga možnost je zapoved popolnega izbrisa, tudi fotografij, video posnetkov na Youtubu in drugega, kar za vas hrani Google.

Apple v pravilih uporabe zapoveduje, da je račun vezana na uporabnika in zato neprenosljiv. Kupljene vsebine gredo z vami v onostranstvo. Ni pa jasno, kaj je z družinskimi računi. Oziroma ker združujejo več uporabnikov z dostopom do istih vsebin, jih verjetno smrt enega ne moti. Menda je vseeno možen dostop do vsebin, vendar bo to Apple storil le, če to od njega zahteva sodišče. Nadležno pa je to sodišče v Kaliforniji. Podobno je z lastništvom digitalnih vsebin, kupljenih na Amazonu. Svojci lahko zahtevajo izbris računa, vendar čemu jim dodatno zagreniti življenje. Pri teh in še v primeru cele vrste drugih storitev je elegantneje, da ima dostop še nekdo.

Kje vse je shranjeno vaše premoženje?

Ko gre za digitalno premoženje, je preventiva boljša od vsake kurative. Poskrbite, da ima še kdo na računalniku račun s skrbniškimi pravicami, saj drugače užaloščena družina ne bo mogla do vaših datotek. Poskrbite, da vedo za vse naprave in račune spletnih storitev, ki jih ali ste jih uporabljali oziroma kjer hranite digitalno premoženje. Naredite seznam:

• računalnikov, pametnih telefonov, tablic, zunanjih diskov in drugih fizičnih medijev za hranjenje podatkov;
• računov na družbenih omrežjih;
• podatkovnih hramb v oblaku;
• storitev pretočne glasbe, pretočnega videa in hranjenja fotografij in video posnetkov;
• računov igričarskih storitev in storitev distribucije iger;
• spletnih stavnic in storitev spletnih iger na srečo;
• spletnih storitev za kupovanje delnic in oblikovanje naložb;
• storitve spletnega plačevanja in spletnih bank;
• denarnic z virtualnimi valutami;
• drugih spletnih storitev, ki jih uporabljate in imajo vsaj sentimentalno vrednost.

Za premoženje boste morali poskrbeti sami

Ker je prerekanje s ponudniki storitev težavno, toliko bolj, če niste vešči angleščine, je skušnjava, da bi gesla dali še nekomu, velika. Čeprav najmanj kršite pravila uporabe storitev. Lahko je še huje. Po smrti je premoženje blokirano. Če preko pokojnikove naprave skočite na njegov bančni račun in prenesete denar, je to pravzaprav kraja. A po drugi strani si verjetno nihče noče niti zamisliti, da bi na primer nekaj tisoče evrov izpuhtelo zgolj zato, ker nihče ne more v digitalno denarnico s pokojnikovim kripto denarjem. Zato pamet v roke. Naredite seznam storitev, ki so vam pomembne. Preverite, kakšne možnosti nudijo v primeru smrti in v oporoki poleg fizičnega, zabeležite še digitalno premoženje. Zgolj v primeru, da ni nikakršne druge možnosti, pride na vrsto zaupanje gesel drugim, pri čemer se morajo ti dobro zavedati, kaj lahko počnejo in česa ne, da ne kršijo zakonov (in pravil uporabe).

Naslovna fotografij: DepositPhotos

The post To lahko storite, da premoženje po smrti NE izpuhti v zrak appeared first on Tehnozvezdje.

Pri večini vsebin je sicer treba kar nekaj (ne)spretnosti, da se zaklenemo ven iz denarnic, oblakov, računov. Vseeno pa je neprevidnost hudo neumno početje. Po eni strani je treba skrbeti za varna gesla, da ne more kdo preprosto uganiti podatkov za vstop v spletne račune. Po drugi pa se ne moremo zanašati samo na svoj spomin, da bomo za vsako storitev na pamet vedeli, kateri prijavni podatki veljajo zanjo – res odsvetujem vsepovsod enake. To je sicer ob močnem geslu na prvi pogled dobra taktika. Toda vse ni odvisno od nas in če nekje krekerji vdrejo v sistem ter ukradejo seznam uporabniških imen in gesel, kar se dogaja, bo treba geslo spreminjati povsod. Pri čemer je velika verjetnost, da nepridipravi to storijo že pred nami in smo tako v veliki godlji.

Več je načinov, kako si pomagati pri pomnjenju gesel. In nenazadnje tudi omogočanju bližnjim, da se prijavijo v spletne račune, če je nujno ali če se prehitro poslovimo. Mogoče najbolj enostaven sistem je njihovo zapisovanje na papir in vstavljanje v mapo, shranjeno nekje na varnem in stran od oči večine domačih. Naj samo eden od njih ve, kje lahko tak spisek najde, če bi bilo treba. Druga možnost je datoteka s takim seznamom, zaščitena z geslom in shranjena ali na disku, do katerega je tudi mogoče priti samo z določeno kodo ali geslom, ali nekje v oblaku. V obeh primerih obstaja nevarnost, da se kdo dokoplje do take datoteke, toda dvojna zaščita bi morala preprečiti nepooblaščeno odpiranje. Tudi za ta dostop morda ni napačno, če žena/mož/partner ve ključne podatke. Naslednja opcija je eden od številnih upraviteljev gesel. Na voljo je ogromno programov oz. aplikacij, ki so zaščiteni z geslom za vstop, znotraj pa šifrirano hranijo podatke, ki jih vpisujemo. Znajo pa tudi generirati močna gesla in se namesto nas vpisovati v množico storitev. Sam tega sicer ne uporabljam, aplikacijo za gesla vidim kot sef, kamor vpisujem vse prijavne podatke in grem pogledat tiste, ki se jih ne spomnim. Med bolj priljubljenimi so 1Password, LastPass, odprtokodni KeePass, na osnovi katerega obstaja veliko aplikacij, svoje rešitve ponujajo operacijska sistema Android in iOS, brskalnik Chrome in še marsikdo.

Več o tem, kako se zavarovati pred izgubo dostopa do spletnih storitev ob smrti, in kakšne so v takih primerih možnosti svojcev, si lahko prebereš v članku na portalu Vse bo v redu.

Ponovimo pa še malo »znanost« oblikovanja močnih gesel. Treba se je seveda odpovedati privzetim besedam (password, admin, …) in najbolj pogostim kombinacijam (123456, ime in rojstni datum). Je pa lahko datum ali letnica rojstva čisto v redu izhodišče, če mu dodamo še kakšne znake, denimo vejico, piko, enačaj in če nekaj črk zapišemo z veliko, nekaj pa z malo. Skoraj neuganljive so razne naključne kombinacije, kot je 8Sg7QavcNNmGdLEu. Vendar si je to nemogoče zapomniti in za take prijave je treba uporabljati enega od zgoraj navedenih programov. Osebno pa so mi najbolj všeč gesla v obliki fraz, ki so tako lahko različna za različne storitve, pa vendar logična in si jih je zato lažje zapomniti. Na primer OblakJeLep. za oblačno shrambo, za kakšno drugo storitev pa samo zamenjaš prvo besedo fraze, variirajo pa lahko tudi ločila in številke. Na ta način bi morala biti gesla povsem varna, vsaj dokler jih tudi ponudniki shranjujejo tako, da se različni napadalci ne morejo dokopati do njih, in dokler kmečka pamet veleva, da je bolj ali manj vsa nepričakovana e-pošta poskus »ribarjenja«.

The post Gesla naj bodo močna in zapisana nekje na varnem appeared first on Tehnozvezdje.