V starih časih prekinitve dobave niso bile nič posebnega. Dokler se elektrika ni »vrnila«, smo uživali v romantiki sveč in se trudili ne preveč odpirati hladilnika. Ni nam bilo hudega. Na televiziji večino časa ni bilo nič posebnega. Če ni delal radio, tudi ni bila večja tragedija. Danes je drugače. Cel kup naprav bi v primeru mrka postalo obtežilniki papirja. Del jih je na baterije, a večinoma tudi te ne bodo prav dobro delovale, če se zanašajo na domače omrežje. Kaj mi bodo koristile kamere, če ne bodo nadzirale okolice in kaj v omrežje priključene domače naprave, če do njih dostop od daleč ne bo mogoč? Najmanj, kar mora ves čas delovati, je domače omrežje. Toliko bolj, če delate od doma in šef ni razumevajoč za vaše lokalne težave.

Nedolgo tega je v moji bližini odpovedalo pet transformatorjev in nekaj četrti za dve uri zavilo v temo. Ne pomnim, kdaj se mi je kaj podobnega zgodilo in enako je z večino sodržavljanov, razen peščice nesrečnikov, ki so pred leti trpeli električne mrke zaradi posledic žleda. Še pomnite tovariši, kako so pred hišami ponekod brneli agregati? Tiste dve uri mi ni bilo hudega. Na telefonu sem vklopil dostopno točko in na prenosniku delal, kot da so razmere normalne. Da niso, sem ugotovil kmalu. Elektrika se je vrnila, e ne takisto domače omrežje. Odletel je optični modem, natančneje njegov napajalnik, ki je pred tem brez kakršnih koli težav deloval več kot pravljičnih sedem let.

Razvoj ne poteka vedno v pozitivni smeri. Namesto da bi napajalniki postajali vse bolj zmogljivi, jih je varčevanje z materiali naredilo manj odporne na nenadne in nepričakovane električne mrke. Izdelovalci so predvideli, da bo modem ali usmerjevalnik neprekinjeno deloval vse do konca življenjske dobe, zato nekaj prekinitev zdrži, e ne neskončno njih. Vedel sem, da ni vprašanje, ali bo napajalnik modema odpovedal, temveč kdaj bo. Podobno je še s kakšno napravo, ki jo imate doma in pri kateri bi tovrstne težave lahko preprečili. Če bi jo lahko pravočasno in predvsem pravilno ugasnili.

Redukcije dobave, še enkrat, v nepričakovane dvomim, so običajno napovedane, da se nanje pripravimo. Okvare omrežja niso. Ne morejo jih napovedati, kot ne morejo napovedati potresov. To in dejstvo, da imate doma cel kup naprav, za katere je bolje, da delujejo, ustvarja potrebo po brezprekinitvenih napajalnikih (UPS-ih). V poslovnih omrežjih so nujen del opreme, medtem ko v domačem postajajo. Zakaj ne? Najcenejši, ki sem ga našel na slovenski spletni trgovini, stane manj od stotaka. Ne bi ga postavil, da bi nudil energijo vsem domačim napravam več ur skupaj, kajti potem bi moral zanj odšteti nekaj tisočakov. Uporabil bi ga, da mi nudi nekaj minut, v katerih bi varno ugasnil večino naprav in (ali), da zagotavlja delovanje omrežja. Kratek izračun pove, da to ni nemogoče. Recimo, da usmerjevalnik deluje z močjo 20 vatov, kar je pretirana ocena, potem ga bo tisti poceni UPS z baterijo kapacitete 9 amperskih ur, poganjal nekaj ur. Ni vrag, da v tem času ne najdejo okvare in se elektrika vrne.

Takojšna rešitev v primeru električnega mrka pa so napolnjene dodatne baterije, vključena dostopna točka na telefonu in uporaba prenosnega računalnika. Vedno je dobro imeti rešitev za nepričakovane dogodke. Še posebej, če delate od doma.

The post NEDELJSKI NASVET: Udobno preživeti (krajši) električni mrk! appeared first on Tehnozvezdje.

Preden se lotimo reševanja, moramo raziskati in ugotoviti, kje je problem. Uporabimo lahko mobilno aplikacijo Wifi Analyzer na pametnem telefonu, na prenosnem računalniku pa program Xirrus Wi-Fi Inspector. Ker se je lažje okoli sprehajati s telefonom v roki kot s prenosnikom, bo večina posegla po aplikaciji, ki je tudi preprostejša za uporabo. Kaj nam pove? Ko hodimo po stanovanju, nam v realnem času kaže moč signala, na katerem kanalu deluje usmerjevalnik ter moč in kanal bližnjih omrežij. Predvsem slednje je pomembno. Motnje, te pa vplivajo na hitrost prenosa, so lahko večje, če omrežja delujejo na istem ali bližnjih kanalih, ki se med seboj prekrivajo. Kadar opazimo prekrivanje kanalov, spremenimo kanal, na katerem deluje naše omrežje, tako da ni več prekrivanja. V skrajnem primeru pa se dogovorimo s sosedi, kdo bo uporabljal kateri kanal.

Opazili bomo še nekaj. Moč signala oslabijo stene. Kako, je odvisno od debeline in materiala, iz katerega so, pa tudi, ali jih signal seka pod pravim ali ostrim kotom. Če pot signala prek stene ni pravokotna, je razdalja, ki jo mora »prebiti« signal, daljša in zato je oslabitev signala višja. Steklene stene niso problem, morebitne kovinske prevleke ali mreže v steni pa lahko signal blokirajo. Pomembno je tudi, ali se na svoji poti signal odbija od sten, kajti »refleksije« lahko oslabijo ali ojačajo signal. Ker ne moremo podirati sten ali jih narediti iz materialov, ki ne vplivajo na pot signala, lahko le spreminjamo mesto usmerjevalnika in preverjamo, kako to vpliva na moč signala povsod tam, kjer ga potrebujemo.

Aplikacija Wifi Analyzer (pa tudi program za računalnik) zazna moč radijskega sevanja, s tem pa jakost polja. Uporabna informacija, ki pa ne pove vsega. Zanimajo nas hitrosti, ki jih lahko pričakujemo v določenih področjih stanovanja. Za pridobivanje tega podatka pa potrebujemo bodisi dva pametna telefona ali prenosna računalnika ter ustrezni orodji. Za pametni telefon je to aplikacija Wifi Speed test, za prenosni računalnik pa program NetStress. Nameščena morata biti na obeh napravah, pri čemer ena deluje kot strežnik, druga pa kot merilec hitrosti. Ker je danes bolj verjetno, da imamo dva pametna telefona kot dva prenosnika, smo tudi tokrat izbrali aplikacijo. Uporaba je tudi v tem primeru enostavna. Na eni napravi zaženemo strežnik, z drugo se nanjo priključimo in nato zaženemo meritev. V nasprotju s prejšnjimi meritvami pa ta ne poteka v realnem času, temveč je enkratna, prikaz pa bodisi v številčni obliki ali v obliki grafikona, ki kaže spreminjanje hitrosti med časom meritve.

Na ta način izmerimo hitrost med dvema napravama, podatke pa moramo znati pravilno interpretirati. Če je hitrost 40 odstotkov navedene hitrosti usmerjevalnika, smo lahko zadovoljni, saj to pomeni dober rezultat. Ne bi posegali v podrobnosti, a nekaj so teoretične, drugo pa praktične hitrosti. Pri usmerjevalniku, ki podpira standard 802.11n, to pomeni hitrost okoli 60 Mb/s. Dejansko so uporabne tudi nižje hitrosti, le da niso prenizke.

Kako izboljšati delovanje omrežja

Izboljšanje delovanja brezžičnega omrežja lahko dosežemo že z majhno spremembo mesta usmerjevalnika. Najboljše je, če je ta čim višje, saj se signal v tem primeru najboljše širi po prostorih. Preizkusimo lahko tudi različna mesta brezžične naprave (če je to mogoče), da najdemo prostor, kjer je hitrost prenosa največja. Na primer, kje bomo imeli delovno mesto za prenosni računalnik. Kupimo lahko tudi močnejše antene ali nanje namestimo »ojačevalec« signala.

Lahko pa si omislimo repetitor brezžičnega omrežja. Pri njem je pomembno, kam ga postavimo, saj mora hkrati dobro sprejemati signal usmerjevalnika, s svojim signalom pa pokriti prostor, ki ga usmerjevalnik ne doseže. Če je predaleč od usmerjevalnika, se nam lahko pripeti, da je njegov signal sicer močan, vendar bo hitrost prenosa podatkov nizka. Prav tako ni dobro, če sta usmerjevalnik in repetitor preblizu. Tu pridejo prav aplikacije in programi za merjenje moči signala in dejanske hitrosti prenosa podatkov. V Omenimo še eno. TamoSoft Throughput Test je program, ki poleg hitrosti prenosa poda še nekatere druge podatke o delovanju omrežja, ki pomagajo, ko se lotimo iskanja razlogov, zakaj omrežje ne deluje tako hitro, kot želimo.

Tokrat se nismo dotaknili t. i. mesh-omrežij, ki so v zadnjem času pridobivajo na priljubljenosti. Gre za komplete več dostopnih točk (ena od njih običajno deluje tudi kot usmerjevalnik), ki se povežejo v eno, si podajajo promet in poskušajo odpravljati bele lise v pokritosti. Tovrstni kompleti so sicer zanimivi, a za domačo uporabo mogoče nekoliko predragi, saj trenutno stanejo 300 evrov in več. Ko nam uspe kakšnega dobiti na test, pa ga bomo seveda z veseljem preizkusili in opisali opažanja.

The post Vedno je prostor za izboljšave brezžičnega omrežja appeared first on Tehnozvezdje.