Skupno je bila marca prodaja skoraj povsem identična lanski. S 5.272 osebnih avtomobilov se je zvišala na 5.285, kar predstavlja četrtinko odstotka. Ker ne vemo, koliko avtomobilov je bilo registriranih za potrebe trgovcev kot testna vozila in koliko so jih takoj odjavili (in prodali v tujino), so številke vsaj do določene mere, recimo temu lažne, pa vendarle dovolj reprezentativne. Skupno se je v prvem četrtletju število prvič registriranih vendarle povečalo, za skoraj pet odstotkov s 13.993 na 14.672. Pri takem tempu bi se ob koncu leta trg približal 60 tisoč avtomobilom, čemur zadnja leta ni bil niti blizu (lani je obsegal dobrih 53 tisoč enot, vendar menda z veliko izvoza, predlani pa slabih 49 tisoč s precej manj prodanimi v tujino), vendar je za zdaj za take napovedi še prezgodaj.

Še precej večja rast je pri električnih modelih. Marca se jih je v statistiko vpisalo 479, to je eden boljših mesecev v zadnjem času. Tokrat celo brez večjega »flotnega« posla, ki je za 120 primerkov povečal januarsko statistiko (na 442). V primerjavi z lanskimi 349 marca, letošnji izplen predstavlja povečanje za več kot tretjino. Tudi skupaj v prvem četrtletju je trg električnih zrasel za dobrih 42 odstotkov na 1.288 registriranih. Gre pravzaprav za cel enomesečni prirastek. Tudi brez tistih 120 bi bila ras še vedno 29-odstotna. Lani je sicer prvo trimesečje nakazovalo na za približno 500 avtomobilov boljši končni rezultat (dejansko 3.142), če tudi letos vzamemo nekoliko konservativno napoved, bi prišli na malo pod 5.000, a verjamem, da bi lahko šlo tudi čez in bi se delež ustalil na približno desetini. Določeni novi, dostopnejši modeli namreč še niso pokazali vsega potenciala in tudi do letos prepričljivo vodilna znamka, četudi si je marca lepo opomogla, utegne prispevati še precej več (ob predpostavki, da se dogajanje tamkaj čez nekoliko umiri).

Marca se je na vrh z 215 registriranimi vrnila Škoda Octavia, kar ji zagotavlja tudi skupno vodstvo po prvem četrtletju (468). Drugi je Renault Captur (438), tretji Clio s še šestimi manj (432). Sledita še ena Škoda, Kamiq (416), peti je Volkswagen Golf (391), ki je leto začel udarno, potem pa nekoliko izgubil zagon. Deseterico zaključujejo še tretja Škoda, Kodiaq (362), Peugeot 208 (327), Citroen C3 (310), Hyundai Tucson (295) in drugi Volkswagen, T-Roc (273). Dominirajo torej tri znamke in še tri so zraven s po enim modelom. Podobna slika je do 20. mesta, kjer se pojavijo še znamke Dacia (Duster), Nissan (Qashqai), Kia (Sportage), Ford (Tourneo Custom in Courier) ter Toyota (Yaris Cross). Zanimivo je, da med temi ni evropskega »prvaka« Sandera, ta je z 91 primerki šele peti v svojem razredu. Prav tako ta razred (»majhni«) daje le tri med deseterico in tudi dvajseterico (kajti po Cliu, 208 in C3 je velik prepad do četrte Corse), medtem ko prevladujejo SUV-ji, mali preporod pa doživljajo eno- oz. velikoprostorci (poleg obeh omenjenih Fordov je visoko tudi Volkswagen Multivan).

Nekateri od teh se prodajajo praktično povsem tako, kot so uvozniki napovedovali, denimo novi Duster po 80 na mesec ali Fordova osebna dostavnika lani blizu pričakovanim 40 mesečno, letos pa že čez 60. Tudi Peugeot 208 rahlo presega napovedi, podobno Škoda Kamiq od tistih, predstavljenih v zadnjem letu, mnogi drugi pa malo ali zalo zaostajajo. Tak je denimo Peugeot 3008 (in tudi 5008), uspešnica v prejšnji generaciji, ki v tej, če niso posredi kakšne težave z dobavami, ne najde (več) svoje množične publike. Načrtovali so prodajo približno 60-ih na mesec, toda dejanska številka je pol nižja. Podobno velja za 5008 (15 namesto 30). Za veliko modelov smo v zadnjem času slišali napoved o 300 prodanih v celem letu, pa so za zdaj na nekje med 40 in 45 registracijami, kar pomeni le malo čez polovično uspešnost. Taki so denimo Opel Grandland, Cupra Terramar, Renault Symbioz, še eno dokajšnje razočaranje, medtem ko denimo Geely Coolray in Škoda Scala zaostajata še precej bolj.

Med električnimi je na prvem mestu Cupra Born, lani skupno tretji, letos je zabeležil že 126 registracij. Sledi Peugeot e-208 s 122, vendar sta le dve zunaj tistega večjega posla za storitev Avant2Go. Tretji je Volkswagen ID.4 s 101 prodanim, kjer gre zelo dobro v promet izvedba z manjšo baterijo (verjetno tudi za službena vozila). Prejšnji leti vodilna modela, Tesli Model 3 (92) in Model Y (86) sta na četrtem in petem mestu, potem ko sta bili v prvih dveh mesecih komaj zaznavni v statistiki, marca pa nato na vrhu s 76 in 71 registracijami. Sledi prvi večje presenečenje, Dongfeng Box, ki sicer s 84 primerki še ni dosegel napovedi uvoznika o 200 »že naročenih avtomobilih,« vendar morda vseh teh še niti niso dobavili. Do desetega mesta se nato zvrstijo še Hyundai Kona (53), Renault 5, Volkswagen ID.7 (oba po 43) in Kia EV3 (42). Blizu je še Cupra Tavscan (41), ki za razliko od nekaterih pred njih celo dosega napovedi, saj naj bi jih letos prodali 150 (tempo pa kaže še na kakšnega več). Za renault 5 so denimo napovedali najmanj 200 prodanih, prav tako za Kio EV3, pri obeh je nekaj zaostanka, še več pri Citroenu e-C3 (za zdaj 27). Škoda Elroq, ki naj bi tudi dosegla 250 enot letos, je marca s 23-imi morda na primernem tempu, a je še prezgodaj za resne ocene. Povsem butične številke so za zdaj pri Alfi Romeo Junior (2), Citroenu e-C4 (4), Fiatu 600e (4), Fordu Explorerju (6), Miniju Acemanu (6) in Lynk & Co 02 (3). Že ves čas glede na to, kaj ponuja za svojo ceno, prenizke številke dosega Hyundai Ioniq 5 (16), MG4 (30) je letos prav tako nekoliko pošla sapa (ali pa ni dobav), pojema tudi KGM Torres EVX (25, vsak mesec manj), BMW je z iX1 in i4 (po 22) tudi že videval lepše čase (in je precej bolj uspešen v nekaterih drugih državah). Mnogi, marsikaterih niti nisem omenil, imajo še precej več manevrskega prostora in tudi potenciala, in bi lahko prispevali k dodatnemu povišanju deleža električnih vozil na slovenskem trgu. Vendar je močno vprašljivo, če se bo kdo potrudil s kakšnim večjim premikom na tem področju.

The post Kdo so zmagovalci, kateri so izpolnili napovedi in kateri pogoreli? appeared first on Tehnozvezdje.

V Sloveniji je bilo februarja prvič registriranih 4.372 osebnih vozil, po januarskih 4.148, kar skupno pomeni 9.387 ali natančno 666 več kot prvih dveh mesecih lani. Med posameznimi razredi najbolj rasteta tista, kamor statistika na en kup uvršča enoprostorce, potniške dostavnike in potniške kombije. Mali SUV-ji so zabeležili padec, srednji in veliki pa rast. Občutno se je znižala tudi prodaja v »mini« razredu, torej pri najmanjših modelih, kamor se bo čez dve leti uvrščal minuli teden napovedani Volkswagen ID Every1, zaradi česar sem nekoliko skeptičen, da bo ta model res tako pomemben. Vsaj tukaj, kjer velikih mest nimamo, so se kupci tradicionalno odločali za avtomobile razreda višje (kamor sodijo Citroen e-C3, Dongfeng Box, Peugeot e-208, Renault 5 in od prihodnjega leta naprej tudi Volkswagen ID.2All). Ta razred je, seveda pretežno zaradi bencinskih, imel lepo rast prodaje.

Električni za tretjino navzgor

Februarja je bilo prvič registriranih 367 električnih vozil, kar je sicer 75 manj kot januarja, vendar 89 več kot februarja lani, to predstavlja 32-odstotno povišanje. Poleg tega je januarja treba upoštevati 120 Peugeotov e-208 za storitev Avant2Go, v drugem mesecu podobnega flotnega nakupa ni bilo, zato je številka glede na lansko dogajanje na trgu in tudi na to, da se nekateri novi, cenejši modeli šele »ogrevajo,« dokaj spodbudna. Tudi drugod po Evropi je podobno, denimo v Nemčiji, kjer je bila februarska rast 30,8-odstotna. To je sicer manj od januarske, vendar je bil lanski januar tam še posebej katastrofalen, in letos je bilo število električnih v obeh mesecih zelo podobno, februarja celo za približno tisoč višje – 35.949, kar je tamkaj predstavljalo 17,7-odstotni tržni delež. V Sloveniji je delež električnih tako februarja kot doslej v l. 2025 znašal nekaj čez 8 odstotkov.

Skupno je omenjeni e-208 še vedno na prvem mestu, toda med »fizičnimi osebami« letos še ni našel kupca (če je bil sploh dobavljiv). Tesno mu sledi Cupra Born s skupno 99 primerki, od tega v februarja 25-imi, kar je prejšnji mesec pomenilo tretje mesto, za eno registracijo je prehitel reinkarnirano Renaultovo »Petko.« Največ, 60, je bilo sicer februarja prodanih oz. registriranih Volkswagnov ID.4, z 82-imi je ta model letos skupno tretji, verjetno pretežno na račun cenejše izvedbe z manjšo baterijo, ki se kvalificira za najvišjo držano subvencijo in tako na koncu stane manj kot 30 tisoč evrov. Skupno četrti (45), februarja pa drugi (44), je drugi novinec, kitajski Dongfeng Box, ki z upoštevano subvencijo stane nekaj manj kot 18 tisoč evrov. Solidno se, zasluženo, prodaja Hyundai Kona (17+16), počasi zalet jemlje tudi Kia EV3 (12+20), medtem ko Citroen e-C3 (6+10) še ni blizu tega, kar je uvoznik napovedoval, vendar je razlog lahko v tem, da še niso prispele konkretne količine. Najmanj manjše razočaranje za zdaj predstavljajo še Mini Aceman (2+2), Ford Explorer (enako), Opel Grandland (0+2) in Renault Scenic. Slednjega so februarja registrirali šele drugega od začetka prodaje lani jeseni, prvi je bil novinarski testni. Registriranih pa je že osem primerkov Škodinega Elroqa, ki bo uradno predstavitev dočakal šele prihodnji teden.

Markantno je skoraj popolno izginotje modelov znamke Tesla z lestvice, saj je »Trojka« letos na 16 novo registriranih (lani 77), Ipsilon je obstal pri še enem manj (lani 70, predlani 99). Od marca naprej bomo videli, kako bo vrzel uspeval zapolnjevati prenovljeni Model Y. Tudi BMW-ju se je denimo prodaja skoraj prepolovila. Če upoštevamo, da je vsaj do lani jeseni ravno Tesla »poganjala« slovenski trg električnih vozil, v določenih obdobjih je imel tudi tretjinski tržni delež, so trenutne ravni rasti še celo bolj spodbudne kot na prvi pogled.

Se nakazujejo spremembe?

Poglejmo še malo nekatere glavne razrede na trgu, ne glede na pogon. V nižjem razredu kraljuje Renault Clio (363 v dveh mesecih), Peugeot 208 je drugi (245, pomagala mu je tista večja kupčija), Citroen C3 z novim zagonom po menjavi generacije pa tretji (216). Nato sledi prepad do ostalih, med katerimi je v vodstvu Dacia Sandero.

 V spodnjem srednjem, nekoč najbolj pomembnem, a ob vzponu SUV-jev ne več, je Golf tudi drugi mesec zapored prehitel Škodo Octavio, lansko zmagovalko celotnega trga (132:129, v dveh mesecih 307:253). Na tretje mesto se je uspelo z več kot dvakrat višjo prodajo od lanske nepričakovano vriniti Kii Ceed (111 registriranih v prvih dveh mesecih), verjetno zaradi močnega oglaševanja popustov pri tej znamki, četrti pa je prvi električni, Cupra Born. Ta je, kot rečeno, v dveh mesecih prišel že na 99 prodanih in s takim tempom bi še podvojil lansko celoletno številko ter tako postal prva prava uspešnica med električnimi vozili zunaj do letošnjega leta dominantne znamke. Kar nekoliko boleč je padec Ford Focusa, nekoč resnega konkurenta Golfu in ostalim pri vrhu. V dveh mesecih so namreč prodali 7 (!) primerkov, lepo razporejeno na štiri januarja ter tri februarja. Zgolj dva več kot malega prestižnega električnega Volva EX30. Opel Astra ni veliko višje z 20 registriranimi primerki. Oba vsaj za zdaj prehitevata tudi Volkswagen ID.3 (29) in MG4 (25), medtem ko smo Borna že omenili.

Mali in srednje veliki  eno- oz. večprostorci doživljajo nov razcvet, še posebej blesti Fordov Tourneo Courier s povprečno več kot 50 prodanimi na mesec (skupaj 108), toda dobro gredo v promet tudi Toyota Proace, Mercedes-Benz razreda B, Citroen Berlingo in Volkswagen Touran. Podobno tudi večji, kamor statistika uvršča Volkswagnovega Multivana, ta je trenutno absolutni prva (167), sledita Fordova Tourneo Custom in Transit Custom.

Mali SUV-ji so nekoliko izgubili (več kot 300 manj), medtem ko so srednje veliki približno toliko pridobili. Pri največjih je število skorajda enako. Med prvimi se za prestol borita Škoda Kamiq (293) in Renault Captur (274), oba z več kot sto prodanimi prirastka glede na lani. Pri drugih vodi Hyundai Tucson (209) pred Volkswagnom Tiguanom (190), manjša senzacija je Forthing T5 Evo na četrtem mestu (130), kar pa je lahko vsaj delno povezano s tem, da je uvoznik s tem avtomobili opremil ljubljanski nogometni klub. Nič kaj posebej spektakularno denimo ne gre Renaultu Symbiozu (31). Geely Coolray je še vedno daleč od tega, da bi se potegoval za skok v deseterico, kaj šele med prve tri, kakršne so bile ambicije uvoznika, toda ima kolikor toliko konstantne številke (34+19). Peugeot 3008 (61) za zdaj tudi ne deluje taka uspešnica, kot je bil v prejšnji generaciji. Po znižanju cene so prodali 12 priključno hibridnih Link&Co-jev 01. V najvišjem razredu SUV-jev je daleč pred vsemi Škoda Kodiaq (225), sledijo prestižna falanga in nekateri butični modeli.

The post Avtomobilski trg v rahlem porastu, električni se vrača na raven izpred dveh let (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Kraj polnjenja: Ionity Radovljica sever

Vreme: oblačno, rahel dež, 15 stopinj C

Celotno polnjenje: od 19 do 85 odstotkov, 31 min

Trajanje polnjenja od 20 do 80 odstotkov: 26 min

Povprečna moč polnjenja: 113,4 kW

Skupno pretočene električne energije: 54 kWh

The post HITROST POLNJENJA Cupra Born appeared first on Tehnozvezdje.

Avtomobilski salon IAA (Internationale Automobil Ausstellung) je do zadnje tovrstne izdaje l. 2019 na vsaki dve leti potekal v Frankfurtu in se je izmenjeval s pariškim, ki so ga nazadnje organizirali l. 2018. (lani je zaradi koronskih razmer odpadel, ali in v kakšni obliki se bo vrnil prihodnje leto, pa je še negotovo). Še pred pandemijo pa je bilo jasno, da se je mega razstava ob Majni izpela in da je čas za nekaj novega. Če že. Mnogi so tako ali tako prepričani, da je obdobja sejmov pretežno konec.

IAA Mobility bo tako precej razširjena razstava, saj na njej ne bodo zgolj avtomobili in kar je povezano z njimi, ampak bodo na razstavišču in na več lokacijah v središču bavarske prestolnice na ogled še druga prevozna sredstva (električna kolesa, skiroji in še marsikaj) ter koncepti glede mobilnosti. Za sodelovanje se je denimo odločilo več kot 70 proizvajalcev koles. Približno tisoč razstavljavcev ali posebej izbranih govorcev bo predstavilo svoje poglede na to, kako in s čim se bomo vozili v prihodnje.

»Mobilnost je ena glavnih družbenih tem. Povsod po svetu iščejo boljše rešitve za svoje potrebe po premikanju naokrog in podjetja razvijajo marsikaj zanimivega. Z vsem tem se bodo lahko seznanili obiskovalci IAA Mobility, ključni poudarek pa bo na rešitvah, ki nas peljejo k nevtralnemu vplivu na okolje,« je v pripravljeni izjavi poudarila predsednica združenja nemških avtomobilskih proizvajalcev, ki je soorganizator sejma, Hildegard Müller.

Kratkoročno pa nas seveda najbolj zanima, kaj otipljivega si lahko prihodnji teden obetamo v Münchnu. Kateri novi avtomobili bodo prvič razstavljeni in si jih bo mogoče ogledati v živo, četudi so nekatere že predstavili. Nekateri pa celo še bodo, kot v »starih« časih, menda doživeli premiero prav na sejmišču.

Audi Skysphere concept

To je električni odprti dvovratnik, ki s svojimi linijami menda nakazuje Audijev dizajn prihodnosti. »Z njim znamka predstavlja vizijo za napredni luksuzni segment prihodnosti, v katerem bo notranjost postala prostor doživetij, vozilo pa naprava za doživetja.« Huh. Kot še nadaljujejo v Audiju, omenjeno omogočajo avtomatizirana vožnja, povsem drugačna zasnova notranjosti in celovit digitalni ekosistem. Pogonski sklop, če Skysphere izdelovali, bi imel 465 kW moči in baterijo s kapaciteto čez 80 kWh za več kot 500 km teoretičnega dosega.

BMW iX in i4

To sta prva »prava« električna BMW-ja po i3, predstavljenem l. 2013. Oba na domačem trgu prihajata v prodajo novembra, v Sloveniji pa verjetno februarja. Pomembnejši se zdi i4, ki je poenostavljeno povedano električna ustreznica seriji 4 Gran Coupe, vendar tudi dovolj blizu seriji 3, da utegne zanimati kupce tega avta, in hkrati dokaj neposredna konkurenca Tesli Model 3. Zanj sicer trdijo, da je »prvo električno vozilo blagovne znamke, ki je osredotočeno samo na vozno dinamiko.« Lahko bo imel 250 ali 400 kW in v vsakem primeru več kot 500 km dosega po WLTP. Cena vstopnega modela i4 eDrive40 bo v Sloveniji 54.300 evrov.

Po drugi strani je iX velik SUV, po zunanjih merah nekje tam kot X5, notranja prostornost pa naj bi bila celo primerljiva z X7. Tu bo dosega glede na izvedbo 425 ali kar 630 km.

Cupra Born in UrbanRebel

Španska športna znamka naj bi končno tudi v fizični obliki pokazala svoj prvi povsem električni avto, ki je pravzaprav Volkswagen ID.3 v bolj dinamični podobi in z nekaj več moči v motorjih. Born bo verjetno tudi dražji od nemškega bratranca.

UrbanRebel pa je za zdaj bolj predogled prihodnjega oblikovanja pri Cupri. Napovedoval naj bi urbano električno vozilo, ki bo v prodajo prišlo l. 2025, čeprav bolj izgleda kot križanec med reli specialko in dirkalnikom za prvenstvo turnih avtomobilov. V Cupri sicer načrtujejo, da bodo dosegli letno proizvodnjo pol milijona urbanih električnih vozil za različne znamke znotraj koncerna Volkswagen.

Dacia Jogger

Popolnoma nov model v Daciini paleti bodo sicer po spletu predstavili že jutri, še enkrat pa potem na novinarski konferenci v torek zjutraj. Sodeč po silhueti na vabilu in tudi po informacijah, ki so že ušle iz podjetja, bo to enoprostorec ali SUV za »aktivne družine«. Zelo verjetno naslednik velikega in poceni, a v vseh pogledih zelo nizkocenovnega Lodgyja. Novinec naj bi imel več tehnologije, boljšo varnost in širši nabor motorjev, morda tudi kakšno hibridno možnost.

Kia EV6 in novi Sportage

Z EV6 dražijo že vsaj pol leta in jeseni prihaja v prodajo, upamo pa, da se bomo v Münchnu lahko vsaj usedli vanj. To je sicer precej velik avto, ki po obliki ni SUV, po merah pa bolj ali manj je. Ponujal bo več moči kot tipični električni avti, pri katerih se cena začne okrog 45 tisoč evrov (z izjemo Tesle).

Sportage pa so za Evropo predstavili včeraj, kajti tokrat naša celina dobiva ločen model. Ta je za približno 3 cm daljši do prejšnjega (4,51 m), a krajši od globalnega modela. V prtljažnik bo po novem 500 l prostornine, notranjost bo zelo podobna tisti iz EV6, pri motorjih pa bosta na voljo po dva bencinska (1.6) in dizelska z blagim hibridom, pravi hibrid in priključni hibrid. Popolnoma električnega Sportagea pa verjetno ne bo.

Mercedes-Benz EQE

Naslednji iz družine EQ končno ne bo SUV temveč limuzina v slogu razreda E, ki bo konkurirala Tesli Model 3, vodilnemu tovrstnemu električnemu avtu. Prav veliko podatkov ni znanih, ne bi pa bilo presenetljivo, če bi videli enake kapacitete baterij kot pri kakšnem drugem Mercedesovem modelu, denimo EQC.

Mobilize Limo

Mobilize je znamka, ki sta jo leta 2018 ustanovila Skupina Renault in Jiangling Motors Group. Ponujala bo avtomobile, namenjene taksistom, ponudnikom javnega prevoza oseb in voznim parkom, in to izključno za najem, ki bo vključeval različne pakete in rešitve mobilnosti po meri. Limo je 4,67 metra dolgo štirivratno limuzino s povsem električnim pogonom, dosegom približno 450 km ter »gladko vožnjo brez tresljajev.« Prtljažnik ima prostornino 411 litrov, kar je mogoče rahlo malo za taksiste, vendar naj bi bil dovolj dolg tudi za velike kovčke.

Renault Megane  e-tech

Glavna Renaultova novost, ne samo na tem sejmu, ampak tudi v prihodnjih mesecih, bo povsem novi in povsem električni Megane. Ta je zasnovan na novi platforma za električna vozila, ki bo kasneje osnova še za druge nove modele, ima novo baterijo, motor in tudi povsem svež infozabavni sistem, menda razvit v partnerstvu z enim od tehnoloških velikanov. Glede baterije in motorja je zanimivo, da se na fotografijah predserijskega modela vidi napis 60 kWh (kapaciteta baterije) in 160 kW (moč motorja). Z obojim bi bil Megane kar lepo v teritoriju srednje opcije pri Volkswagnovem ID.3.

The post Avtomobilske novosti, ki jih bodo predstavili na novem sejmu v Münchnu appeared first on Tehnozvezdje.

V Cupri so se tokrat odločili za srednjo pot med njihovimi klasičnimi modeli (Ateca ali Leon), ki so športno prilagojeni Seati, in samostojnimi, kakršen je Formentor (pa tudi ta je znotraj pretežno Leon). Nobena skrivnost ni, da gre za oblikovno in po nastavitvah malce predrugačen ID.3. Avta imata tudi skoraj natanko enake mere (dolžina Borna je 4,32 m), poleg vsega ostalega kar ju druži. Oblikovno sta od strani skoraj identična, je pa Born spredaj bolj zašiljen, in zadaj so mu namenili podobno svetlobno povezavo čez celotno širino, kot smo jo že srečali pri Tarracu in Leonu.

Poudarek je na športnosti brez lokalnih izpustov, so pa verjetno besede šefa znamke Waynea Griffithsa o »prelomnem električnem avtu« nekoliko pretirane. Sicer počakam s končnimi sodbami do takrat, ko z Bornom naredim kakšen krog, a v čem drugem kot morda vozni dinamiki česa novega ta model v resnici ne prinaša. Med drugim ima možnost dinamično nastavljivega podvozja, širša in večja kolesa kot »izvorni« avto, in, kot rečeno, za ščepec več moči. Slednje sicer samo pri motorju s 150 kW, ki gre lahko za nekaj časa v način e-boost in tako doseže 170 kW, s tem pa pospeši do 100 km/h v 6,6 s. Ta »turbo« bo mogoče od prihodnjega leta naprej (realno prej avta niti ne bo v prodaji) naročiti pri srednji in večji bateriji, ki imata 58 ali 77 kWh. Najmanjša s 45 kWh je v kombinaciji s 110 kW motorjem. Uradno naj bi Born ponujal 340, 420 ali 540 km dosega, vendar so to šele ocene proizvajalca. Seveda pa so nekje tam, kot pri že znanem modelu.

Poleg dodatne športnosti Born prinaša določene oblikovne elemente in poudarke, kot jih najdemo pri drugih modelih Cupra. Notranjost je sicer v določeni meri povzeta po ID.3, kar se mi zdi malce škoda, vendar je razumljivo z vidika stroškov. So pa zračniki, izpostavljena letev pred sovoznikom, osrednji zaslon in še kaj nekoliko drugačni. Predvsem pa je veliko bakrenih poudarkov, kajti to barvo so v Cupri privzeli za svojo.

Borna bodo v nemškem mestu Zwickau začeli izdelovati septembra, kdaj točno bo naprodaj, še ne povedo. Prav tako so neznanka cene, zagotovo pa bodo višje kot pri ID.3.

The post Cupra Born je ID.3 s pridihom bakra in športnosti appeared first on Tehnozvezdje.