Posamična letna naročnina na pisarniške programe in prostor v oblaku Onedrive (1 TB) je prej stala 69, po novem, z vključenim Copilotom, je treba zanjo vsako leto odšteti 99 evrov. Toliko je prej veljala družinska naročnina za šest uproabnikov, ta zdaj stane 129 evrov na leto. Toda Microsoft je omenjal možnost, da »stari« naročniki preklopijo nazaj na prejšnjo naročnino – novi lahko sklenejo le še tisto z višjimi zneski –, vendar te možnosti ni bilo nikjer opaziti. Če je uporabnik šel v svoj račun in razdelek Naročnine ter tam odprl Upravljanje naročnine, je tam sicer bila možnost Spremeni naročnino (lahko je bilo zapisano tudi nekoliko drugače), vendar sta bili edini možnosti izbira letne ali mesečne (pri čemer letna znaša deset mesečnih, ne dvanajst, torej je v praksi cenejša).

V resnici je treba klikniti Prekliči naročnino, kar verjetno večini ne bo prišlo na misel, saj so jo verjetno sklenili zato, da lahko uporabljajo programe in nalagajo vsebine v oblak (in poleg njih še kdo). Po tem kliku se nato prikaže meni, kjer je mogoče ali potrditi preklic ali tudi preklopiti na »klasično« naročnino brez Copilota. Vsekakor zahrbtna, že skoraj podla poteza Microsofta, ki pa ni tako zelo redka. Nekateri ponudniki, najbolj razvpit je Adobe, gredo še dlje v tem, da naročniku na vse mogoče načine onemogočajo preklic. Pri drugih pa v primerih, ko se odločimo za prenehanje neprestanega plačevanja, vidimo nekaj v slogu, »Ehm, lahko vam ponudimo znižanje cene, če ostanete.«

Težava nove naročnine ni zgolj v tem, da so zmožnosti Copilota in njegova uporabnost pri vsakdanji uporabi računalnika vprašljive, temveč še bolj v omejenosti. Te storitve so na voljo zgolj nosilcu naročnine, ne tudi preostalim petim, s katerimi jo lahko deli, pa še njemu mesečno pripišejo vsega 60 »žetonov,« vsak ukaz Copilotu pa porabi enega. Teoretično ni treba veliko, da vse mesečno dobroimetje izpuhti v enem ali dveh dneh. Sam res ne vidim kakšne dodane vrednosti v tem, zato sem z velikim veseljem preklopil nazaj na »klasično« naročnino za znesek, kakršnega plačujem(o) že od začetka. Upamo, da ga bomo lahko še nekaj časa.

The post NEDELJSKI NASVET: Microsoft je šel k Adobeju v šolo zahrbtnega skrivanja možnosti pri naročninah appeared first on Tehnozvezdje.

Vedel sem, da se bo to prej ali slej zgodilo, kajti naročnina na Microsoft 365 (prej Office 365) je bila praktično od vsega začetka, več kot desetletje, 69 evrov za posameznega uporabnika ali 99 evrov za »družino« (največ šest uporabnikov). Po novem je prva možnost 99 evrov, druga pa 129 evrov. Toda v vse programe je vključen Copilot in še spletno orodje za obdelovanje ali ustvarjanje fotografij s pomočjo umetne inteligence Microsoft Designer.

Ko po novem odprete Word, se levo od utripajoče črtice izriše ikona Copilota, ki čaka na »ukaze,« podobno je tudi v drugih programih. Tako si lahko zaželite, da spiše osnutek besedila, izdela prezentacijo, analizira podatke v preglednici ali jih uredi, odgovori na e-poštno sporočilo, prečeše koledar in podobno. Kot vedno pri tovrstnih pomočnikih je treba rezultate jemati z veliko mero skepse, še posebej če denimo delati seminarsko nalogo ali kakšno predavanje, kajti v našem primeru si je glede konzole Nintendo Switch 2, o njej lahko berete poleg tokratne ankete, marsikaj izmislil, česar japonsko podjetje v resnici ni povedalo oz. prikazalo v videu.

Uporaba, kot rečeno, ni neomejena, bilo bi nenavadno, če Microsoft ne bi nekje poskušal prodati še dodatne naročnine. Za »profesionalnega« Copilota, zmogljivejšega od tega, privzeto vgrajenega v sistem Windows, namreč zaračuna po 23 evrov na mesec. Pisarniški Copilot je na voljo zgolj »nosilnemu« uporabniškemu računu, medtem ko ostalim petim, s katerimi deli naročnino, ni. »Srečnež« pa ima z naročnino na Microsoft 365 vključenih 60 »žetonov« dobroimetja na mesec in vsak ukaz v katerem od programov porabi en žeton. To se sliši dosti, a za kakšno resno delo lahko dobroimetja hitro zmanjka, še posebej, če je treba določeno vsebino večkrat popravljati.

Po drugi strani je mogoče spletno orodje Designer uporabljati po mili volji in v njem je morda najbolj zanimivo dvoje. Zamegljevanje ozadja v fotografijah in njegova popolna odstranitev. Pri slednji nalogi je program nekoliko površen, sicer boljši, kot če bi to uporabnik počel z »magnetnim lasom,« vendar bi bilo lahko bolje. In pogrešam tudi možnost, da bi izrezani predmet nato prilepil na novo izrisano ozadje, ne zgolj na enobarvno.

Ali bodo nove funkcionalnosti zadostne, da bi opravičile dvig naročnine, si bo moral odgovoriti vsak zase. Z mojega stališča je bilo sto evrov doslej ena boljših vrednosti v tehnološkem svetu, kajti naročnina prinaša tudi po terabajt oblačnega prostora (v shrambi Onedrive) za vsakega od šestih uporabnikov. Po novem bom verjetno na to gledal malo drugače. Ameriški mediji sicer poročajo, da naj bi se obstoječi naročniki imeli možnosti tudi za vnaprej odločiti za naročnine brez Copilota po prejšnji ceni, vendar sam te opcije ne vidim. Edina druga izbira kot letna družinska naročnina (za omenjenih 129 evrov) je mesečna (13 evrov).

The post Umetna inteligenca neposredno v Wordu, vendar na račun dražje naročnine appeared first on Tehnozvezdje.

Zdaj je pravi čas, da razveselite sebe ali svoje bližnje z dobrim prenosnikom. Čeprav se mnogi ljudje pri odločanju osredotočajo le na glavne komponente, kot so procesor, pomnilnik in pogon SSD, je treba upoštevati še druge pomembne stvari, ki niso vedno poudarjene v osnovnih specifikacijah. Tole je nekaj zanimivih stvari, na katere velja biti pozorni.

Kakovost izdelave

Povprečni kupec zgolj po videzu v trgovini težko oceni kakovost prenosnika. Uporaba kovine pri izdelavi ohišja je velik plus, a nič ne pove o kakovosti notranjosti. Namesto da bi samo govorili o kakovosti svojih prenosnikov, se je ASUS odločil ponuditi konkretne dokaze zanjo. Vsi modeli, predstavljeni v tem članku, imajo certifikat vzdržljivosti MIL-STD 810H, kar pomeni, da so prestali tudi stroge standarde ameriške vojske. Za pridobitev tega certifikata so morali prenosniki opraviti stroga testiranja, tako da so kupci lahko prepričani, da dobijo preverjeno dober izdelek.

Zaslon ASUS Lumina OLED

Zasloni OLED ponujajo številne prednosti v primerjavi s klasičnimi zasloni, od fantastičnega prikaza barv do izjemnega kontrasta. Zahvaljujoč temu sta delo in gledanje filmov neprimerno prijetnejša. Zasloni ASUS Lumina OLED imajo dodatne prednosti, kot sta neverjetno natančen barvni prikaz in dolga življenjska doba.

Copilot+ PC

Najnovejša različica operacijskega sistema Windows 11 prinaša številne izboljšave, med katerimi so najbolj zanimive povezane s praktično rabo umetne inteligence. Prenosni računalniki, ki izpolnjujejo vse zahteve glede strojne in programske opreme, ki jih je določil Microsoft, se imenujejo naprave Copilot+ PC. Eden pomembnejših pogojev je, da ima prenosnik vgrajeno procesor NPE (nevronska procesna enota) z zmogljivostjo vsaj 40 TOPS, to pa ponujajo le najnovejši modeli. Uporabniki prenosnikov z oznako Copilot+ PC bodo lahko uživali v prednostih funkcij Cocreator, Recall, Live Captions in mnogih drugih. V izbranih prenosnikih so funkcije Copilot+ PC na voljo že danes, druge pa bodo na voljo z nadgradnjo sistema Windows, ki se pričakuje v začetku leta 2025.

ASUS Vivobook S 15 (S5507)

Gre za zelo zanimiv prenosnik, saj predstavlja novo generacijo naprav in temelji na procesorju Qualcomm Snapdragon X. Glavna značilnost procesorjev Snapdragon X je, da ponujajo vrhunsko kombinacijo odličnih zmogljivosti in dolge avtonomije baterije. To še posebej pride do izraza pri nekoliko zahtevnejšem delu, ko njegova avtonomija prekaša konkurenco. ASUS Vivobook S 15 (S5507) je eden prvih prenosnikov Copilot+ PC in na njem že lahko uporabljate omenjene napredne funkcije umetne inteligence. Vgrajen ima zaslon Lumina OLED z diagonalo 15,6 palca, ločljivostjo 3K in frekvenco osveževanja 120 Hz. Celotno ohišje je izdelano iz kovine. Če želite izvedeti, kaj vse še ponuja in kje ga je mogoče kupiti, kliknite TUKAJ.

ASUS Zenbook S 14 (UX5406)

Ta prenosnik je namenjen uporabnikom, ki so pogosto v gibanju, saj tehta le 1,2 kg in je debel zgolj 1,1 cm. Zahvaljujoč dobro optimiziranemu procesorju Intel Core Ultra druge generacije in zmogljivi bateriji ima fantastično avtonomijo delovanja. Povprečen uporabnik zdrži do dva delovna dneva brez polnjenja baterije. Za izdelavo pokrova zaslon je bil uporabljen keraluminij, inovativen material, ki je lahek kot aluminij, a močan in odporen na obrabo kot keramika. Poleg tega je zelo prijeten na dotik in se razlikuje od vseh drugih prenosnikov na trgu. Preostali del ohišja je iz kovine. ASUS Zenbook S 14 (UX5406) ima fenomenalen 14-palčni zaslon Lumina OLED (3K, 120 Hz) in štiri zvočnike. Izpolnjuje vse zahteve Copilot+ PC, zato samo še čaka, da bo na voljo nadgradnja sistema Windows 11 za procesorje Intel. Podrobne specifikacije, ceno in kje ga kupiti najdete na tej povezavi: ASUS Zenbook S 14 (UX5406).

ASUS Zenbook S 16 (UM5606)

Čeprav imata podobni imeni, se Zenbook S 14 in Zenbook S 16 razlikujeta v nekaj pomembnih pogledih. Zenbook S 16 ima opazno večji 16-palčni zaslon (tudi z ločljivostjo 3K in frekvenco osveževanja 120 Hz). Kljub velikemu zaslonu ima zelo nizko težo le 1,5 kg in je neverjetno tanek (debel je le malo več kot en centimeter). Idealen je za uporabnike, ki potrebujejo veliko delovno površino in enostavno prenašanje naprave. Temelji na zmogljivem procesorju AMD Ryzen AI, zato ponuja odlične zmogljivosti. K velikemu zaslonu Lumina OLED se odlično prilega 6 zvočnikov, tako da boste ljubitelji filmov in serij lahko uživali v fantastični izkušnji. Tako kot manjši model ima tudi ASUS Zenbook S 16 (UM5606) pokrov zaslona iz keraluminija in spada med modele prenosnike Copilot+ PC, ki bodo kmalu prejeli posodobitev za Windows. Več podrobnosti, specifikacije in ceno najdete s klikom na povezavo ASUS Zenbook S 16 (UM5606).

Podaljšana garancija

Če boste do konca leta kupili kateri koli prenosni računalnik iz družin ASUS Zenbook, Vivobook, ProArt, ROG ali TUF pri pooblaščenem prodajalcu ASUS, boste prejeli dodatno leto garancije s preprosto registracijo na spletni strani ASUS. Več informacij o podaljšanju garancije in prenosnih računalnikih ASUS najdete s klikom na to povezavo.

The post Pomagamo vam izbrati najboljši prenosnik za vaše potrebe appeared first on Tehnozvezdje.

Začelo se je že lani, dokončno pa je eskaliralo letos. Na skoraj vsaki predstavitvi smo se naposlušali o »fantastičnih« funkcionalnostih, ki jih nova naprava omogoča na osnovi umetne inteligence in ki jih moramo »imeti.«  Naprave bodo skoraj vse postorile same, nam skoraj ne bo treba migniti. Težava z uresničevanjem obljube se pokaže tako in je večplastna. Najprej že v »mehurčku,« ki se ga proizvajalci niti ne zavedajo ali pa ga zavestno potiskajo ob stran. To, kar glasno razglašajo kot naslednjo prelomnico, namreč lahko v polnosti uporabljajo zgolj angleško govoreči, morda približno podobno še govorci nekaterih drugih jezikov. Že res, da ti skupaj predstavljajo velik del planeta, a vseeno smo določene celotne regije potisnjene vstran ali celo popolnoma izključene. Nato pa pridemo do vprašanja, kaj sploh je tisto, kar nam »prodajajo« in komu to zares koristi. V večini primerov tako ali tako malokomu, ker so storitve še dokaj neizpiljene, a tudi če delujejo dobro, so zanimive za manjši del kupcev.

Proizvajalci različnih naprav, v prvi vrsti pametnih telefonov in prenosnikov, ki so računali na umetno inteligenco kot na (lahko?) sredstvo za povečevanje prodaje, se tako soočajo s pričakovano realnostjo. Kupce zanima vse prej kot to, da lahko na fotografijo koga dodajo ali z nje nekaj izbrišejo (kar lahko storijo tudi na nekoliko starejši napravi), zamenjajo ozadje na video klicu ali jim »pomočnik« pripravi predlogo za naslednje e-poštno sporočilo, ki ga bodo poslali. Prodajni rezultati in tudi ankete kažejo, da so v prvi vrsti še vedno pomembne lastnosti, kot so kamere, trajanje baterije, kakovost zaslona ali zmogljivost procesorja.

Naslednja za proizvajalce dokaj nerodna resnice je v tem, da so mnogim napravam zgolj »zamenjali« procesor s takim, pri katerem nevralna enota (NPU) zmore nekaj dodatnih bilijonov operacij na sekundo (TOPS), in temu prilagodili izvajanje algoritmov na sami napravi. V večini drugih lastnosti pa ti izdelki pomembnejših izboljšav glede na predhodnike niso bili deležni. Pri prenosnikih je resnici na ljubo tega še najmanj in tam se dejansko splača kupiti letošnje modele, saj nudijo bistveno daljše trajanje baterije ob večjih zmogljivostih (kar se običajno izključuje), premorejo lepše in večje zaslone, izboljšana ohišja in še kakšno dodelavo.

Toda pri mobilnih napravah so razlogi na precej bolj tankem ledu. Mogoče najbolj eklatanten primer nadgradnje izdelka po liniji najmanjšega odpora je iPad Mini. Vgradili so mu novejši, a ne najnovejši procesor, ravno dovolj, da zmore to, kar podjetje za zdaj »prodaja« kot storitve umetne oz. applovske inteligence, povečali izhodiščno količino podatkovnega pomnilnika in omogočili združljivosti z aktualnim modelom aktivnega pisala. Napravo naj bi torej prodajala UI, toda njeni snovalci so izpustili vse tisto, kar bi si kupci (uporabniki predhodnih modelov ali tisti, ki so še odlašali z nakupov v pričakovanju resne osvežitve izdelka) zares želeli. Zaslon je enak, prav tako dizajn, ni izboljšav pri zvočnikih, bateriji ali polnjenju.

Podobno smo ugotavljali za Samsungov prepogljivi Galaxy Z Fold6. Nekaj je tanjši od predhodnika in zunanji zaslon za odtenek širši, vendar še vedno preozek, sicer pa je uporabniška izkušnja pretežno enaka. Tudi storitve UI so po mesecu ali dveh skoraj vse prišle tudi na prejšnji model, tako da lahko njegovi lastniki iščejo z obkroževanjem, sproti prevajajo oz. tolmačijo, dodajajo eksotične živali na svoje počitniške spomine in podobno.

V večini primerov gre pri tej UI bolj za igračkanje kot za nekaj res odločilnega ali vsakdanje koristnega. Tudi rezultati so pogosto še premalo dobri za kaj več kot za preizkušanje. Brisanje s fotografij je pogosto učinkovito, vendar ne dovolj kakovostno, da bi se rezultate dalo uporabiti pri resnih projektih. Besedilne predloge so polovično uporabne, vendar zahtevajo še precej dodelave. Sortiranje in množična, ponavljajoča se opravila, ki jih potencialno lahko prevzame UI, so še polovično uspešna ali se jih razvijalci še niso lotili. Poleg tega pa bi pogosto prišla prav tista »inteligenca,« ki deluje v ozadju in je v bistvu sploh ne opazimo oz. jo skozi to, da imamo boljši signal, nam baterija zdrži dlje, nam telefon da prave predloge, prepoznava naše navade glede opravil in marsikaj že sam nastavi in pripravi (kjer sicer pride v enačbo varovanje zasebnosti), preprečuje najbolj pogoste napake ali nasedanje prevaram. Za večino naštetega morda niti ni nujno, da ga poganja najnovejši procesor in da ga oglašujejo kot telefon z umetno inteligenco.

Morda bo slednja, sploh v ozadju, do takrat, ko bo zares koristna, že preveč samoumevna za kakršno koli oglaševanje. V vsakem primeru pa se mi zdi, da si proizvajalci niso naredili velike usluge s tem, ko so okrog nje ustvarjali pretiran pomp. Kajti kupci so že ali pa še bodo ugotovili praznino večine obljub in jim bodo naslednjič še manj verjeli.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Kaj bodo oglaševali potem, ko bo umetna inteligenca morda res uporabna? appeared first on Tehnozvezdje.

Omenjena rešitev po novem podpira 42 jezikov in je tako verjetno v tem pogledu med bolj univerzalnimi. »Gre za pomemben korak k temu, da bodo najnovejše tehnološke inovacije dostopne slovensko govorečim uporabnikom. Microsoft s predstavitvijo naprednih orodij UI v slovenščini ne potrjuje le pomena edinstvene kulture in potreb slovenskih uporabnikov, temveč zagotavlja, da bodo lahko ti sodelovali v tehnološkem napredku, ki oblikuje naš svet, ter imeli koristi od njega,« je v pripravljeni izjavi povedal Kalin Dimčev, vodja držav za Microsoft Adriatics.

Seveda sem o tem, kaj je kaj je Microsoft 365 Copilot vprašal, koga drugega kot Copilota (365). Takole je odgovoril:

»Microsoft 365 Copilot je orodje z umetno inteligenco, ki pomaga uporabnikom pri različnih opravilih, iskanju informacij, pripravi ustvarjalnih besedil in pisanju kode. Združuje zmogljivosti velikih jezikovnih modelov (LLM) s poslovnimi podatki in aplikacijami Microsoft 365, kot so Word, Excel, PowerPoint, Outlook, Teams in BizChat. Copilot omogoča uporabnikom, da povečajo svojo produktivnost, uresničijo svojo ustvarjalnost in razvijejo svoje znanje z uporabo umetne inteligence.«

In potem naslednje, še pomembnejše vprašanje. Kdo lahko uporablja Microsoft 365 Copilot? Odgovor je pričakovan:

»Microsoft 365 Copilot lahko uporablja vsak, ki ima naročnino na Microsoft 365. To vključuje posameznike, ekipe in organizacije. Copilot je zasnovan tako, da pomaga tako zaposlenim v podjetjih, šolam in drugim ustanovam pri povečanju produktivnosti, učinkovitem iskanju informacij in ustvarjanju vsebin.«

Novega Copilota v slovenščini torej lahko uporabljate, če imate naročnino na pisarniško-oblačni paket Microsoft 365. V aplikaciji za Windows ali mobilne naprave, na spletu ali v brskalniku Edge. Drugače povedano, če Copilota tamkaj uporabljate, ne da bi bili vpisani z Microsoftovim uporabniškim računom ali slednji nima naročnine 365, bo še naprej odgovarjal v angleščini. Z vpisom v račun, na katerem imate naročnino, pa bo »spregovoril« slovensko. V kolikor se odločite za dodatno naročnino na Copilot Pro, ta stane 22 evrov na mesec na posameznega uporabnika, dobite tega pomočnika še znotraj programov Word, Excel, PowerPoint, OneNote in Outlook, kjer vam lahko pomaga neposredno oblikovati, pripravljati osnutke, sortirati in podobno. Poleg tega naročnina prinaša še druge dobrobiti, a se vanje tokrat ne bomo spuščali.

Slovensko govorečega Copilota, ki temelji na modelu GPT4o podjetja Open AI, sem seveda na kratko preizkusil. Razumel je vse, kar se mu vrgel pod nos, odgovarjal pa je tudi precej suvereno in v večinoma korektni slovenščini, tu in tam s kakšno čudno formulacijo. Kot vedno pri tovrstnih orodjih je treba biti previden na podatke, ki jih navaja, in ga v primeru dvomov pobarati, ali je prepričan v svoj prav. Hitro bo ugotovil, da vse ni bilo pravilno, in se bo popravil. Razume tudi vprašanja, ki se navezujejo na prejšnji kontekst. Malce slabše se je odrezal, ko sem mu predočil Microsoftovo sporočilo za javnost in mu naročil, naj iz tega spiše članek s ključnimi informacijami. Predvidevam, da bo sčasoma zmogel kaj več, kot bolj ali manj prepisati PR.

Naslovna fotografija: Microsoft

The post Microsoft 365 Copilot po novem zna slovensko appeared first on Tehnozvezdje.

Zenbooki so mi že dolgo všeč predvsem zaradi dobre kombinacije med težo, kakovostjo izdelave in nato še zmogljivostjo. V večini primerov je (vsaj zame) vseeno, kateri procesor se skriva pod havbo, kajti za običajna dela, razen montiranja videa, večina njih zadošča. Vendar je vedno bolje, če je novejši in iz vrha ponudbe, kajti to pomeni, da je pripravljen na »prihodnost«. S tem se obvezno prikrade senca neodločnosti. Novo je dražje. Ne trdim, da je cena prenosnika postavljena previsoka. Žal pa vse vsaj na začetku prodajnega cikla pogosteje presegajo mojo cono udobnosti (cono finančnih zmožnosti).

UX5406, kakršno je »modelno ime«, je prefinjena izvedba (S v imenu nakazuje na prestiž) Zenbooka 14, od katerega testa ni preteklo veliko vode. Na hitro se prenosnika razlikujeta v procesorju, višji ločljivosti perfektnega zaslona OLED in manjših merah, med katerimi je najbolj očitno, da je ohišje opazno tanjše.

Material, ki naj bi bil bolj vzdržljiv

Pravim, da sem s svojim Zenbookom zadovoljen skoraj v vsem. Razen v enem. Luščenju prevleke na robovih ohišja, ki kazijo njegov videz. Ne vem, kakšen bo material, iz katerega je nov prenosnik po tolikšnem času (uradno govorijo o plazma keramičnemu aluminiju), a upam, da je bolj odporen na večletno uporabo. Nov material ni zlitina, temveč postopek nanosa keramične plasti na aluminij. Drugo bo povedal čas.

Omenil sem ga, ker Asus daje velik poudarek nanj, celo več, kot na druge »sestavne« dele ohišja, kot sta tipkovnica in sledilna ploščica. Bi rekel, da zato, ker sta že nekaj časa prilično enaki. Hod tipke je z 1,1 milimetra »krajši« od hoda Zenbooka brez črke S v imenu, kar je verjetno povezano z debelino ohišja. Razliko je občutiti, a težko rečem, da je zaradi nje udobje in natančnost tipkanja občutno slabše. Všeč mi je, da je tipka za vklop druga z desne v zgornji vrstici in hkrati manj, da vanj ni vgrajenega tipala prstnega odtisa. Odklepanje s prstom mi je osebno bolj všeč od odklepanja s prepoznavo obraza, sploh v primerih, ko kamera »gleda« moje cenjeno obličje od zadaj obsijano z močnimi sončnimi žarki!

Odličen zaslon in (najmanj) dober procesor

Vse kar se spomladi zapisal za zaslon, velja, ali je celo bolje. Pozna se rahlo višja svetilnost, a še bolj razločljivost in hitrejše osveževanje. Prikaz marsičesa na zaslonu je zato lepše in gledanje za oči manj utrudljivo. Nedvomno. Čeprav že tri leta uporabljam zaslon OLED polne visoke razločljivosti (FHD) in sem z njim zadovoljen. Več pik nikakor ni odveč, a bolj kot njihovo število je uporabno zdaj že standardno razmerje 16:10. Zlahka rečem tudi takole. Vrnitev na manjšo razločljivost ne boli tako, kot boli vrnitev na za »delavne ljudi« manj primerno razmerje stranic 16:9!

Poleg pohitritve enote za umetno inteligenco je Intel z drugo generacijo procesorjev Core Ultra spremenil arhitekturo jeder. Namesto več kot deset jeder in številnih niti (odvisno od modela), ima štiri zmogljiva in štiri učinkovita jedra. Nekje se to mora poznati. In se. Orodja za merjenje prikažejo boljši rezultat za eno jedro in pričakovanega za večjedrne zmogljivosti. Cinebench 2024 na primer prikaže rezultat 120/506! Za primerjavo. Dve leti star Zenbook S13 s procesorjem Ryzen 7 (6800U) pa 83/559. Glede hitrosti diska je takole. CrystalDisk izračuna razmeroma dobro hitrost branja 5.007 megabajtov na sekundo in nekoliko slabšo hitrost zapisovanja 3.500 megabajtov.

Umetna inteligenca bolj kot ne za »pokušino«

Microsoftov Copilot deluje dobro, a sem pričakoval, da bo globlje integriran v operacijski sistem. Za zdaj še ni, kar pomeni, da ga uporabljamo popolnoma enako kot na katerem koli drugem računalniku. Obenem je Microsoft pripravil še nekaj storitev, ki se v večji meri zanašajo na zmogljivosti nevronske enote, a marsikaj mi je tokrat ostali izven dosega. Funkcije v slikarju, ki z besedilnim pozivom pretvori grobo skico v uporabnejšo sliko, je tokrat skrivnostno izginila iz menijske vrstice. Živo se spomnim, kako sem se z njo igral na Vivobooku S15 (s procesorjem Snapdragon). Namesto tega sem generacijo slik na podlagi besednega poziva preizkusil v Copilotu ter dobil zelo generične in pričakovane rezultate. Algoritmi umetne inteligence v sistemu naj bi poskrbeli še za zameglitev ozadja, lepotne učinke okoli obraza in fiksiranje oči v smeri kamere, celo ko gledate drugam, med videokonferenčnimi klici ter prevode v živo video posnetkov. Podnapisi s prevodi se pojavijo zelo hitro in so uporabni, čeprav so slovnične napake precej pogoste. Poleg Microsoftovih je na Zenbook nameščen še nekaj Asusovih »umetno inteligentnih« programov. Nekaterim bo zanimiv StoryCube, ki analizira fotografije na disku, jih organizira po kontekstu (osebe, živali in podobno) za preprostejše iskanje med njimi. Zadeva celo deluje, a si zlahka predstavljate, koliko časa traja prva analiza več deset tisoč fotografij.

Pričakovana avtonomija

Ko sem prenosnik obremenil do konca, je v uri porabil slabo tretjino v bateriji shranjene energije (30 odstotkov). Po manj kot dveh urah bi moral že iskati električno vtičnico. Seveda je prenosnik varčnejši pri običajnih opravilih, kot je predvajanje videa z Youtuba preko brezžičnega omrežja in polovično svetilnostjo zaslona. Po eni uri je bila baterija olajšana za slabih 10 odstotkov, kar je že razmeroma uporabnih deset ur delovanja.

HVALIMO:

• Kakovosten zaslon z visoko razločljivostjo in svetilnostjo
• Dobra avtonomija baterije
• Lahek in obvladljiv
• Zmogljivost nevronske enote

GRAJAMO:

• Do denarnice manj prijazna cena
• Sledilna ploščica
• Ni reže za pomnilniške kartice

The post PRVI VTIS Zenbook S14 (z Ultra 7 256V): osredotočen na umetno inteligenco appeared first on Tehnozvezdje.

Qualcomm je bil v začetku edini izdelovalec procesorjev za sistem Windows (pravilneje bi bilo sistemov na čipu) z nevronsko enoto zmogljivosti nad 40 bilijonov operacij na sekundo (TOPS), kar je Microsoft postavil za mejo normalnega delovanja umetne inteligence na napravi. Nvidia, ki velja za daleč največjega ponudnika strežniških procesorjev za umetno inteligenco, mu je hitro vrnil žogico. Po njihovo je tolikšna moč dovoljšna zgolj za osnovne storitve, kar pomeni, da se bodo za zahtevnejše še vedno prisiljene zanašati na spletne strežnike. Ravno tako ne gre zanemariti, da primat (monopol) ne bo dolgotrajen. AMD že ima v ponudbi dvojico procesorjev s tako zmogljivostjo UI, Intel pa svoje napoveduje za jesen. To pa vseeno ni zmotilo Asusa, da ponudbe prenosnih računalnikov ne bi razširil z modeli, ki imajo procesor Snapdragon. Prvi takšen je Vivobook S 15.

Ličen in še ravno prav obvladljiv

Vivobooki so za mlade. Od tod manj konservativno oblikovanje, izbor barv in prijaznejše cene. V zadnjem najnovejši član družine rahlo odstopa navzgor (predvsem v Sloveniji, v tujini je denimo za nekaj sto evrov cenejši), četudi ima poleg procesorja, ki se po meritvah zmogljivosti uvršča ob bok najboljšim modelom Intela in AMDja, vgrajene še druge nadpovprečno dobre komponente.

Velikost ohišja pogojuje zaslon, a ker gre tokrat za veliko bolj uporabno zaslonsko razmerje 16:10, je ožje od starejših modelov z drugačnim razmerjem. Na videz in otip je kakovostno izdelano in dovolj robustno, da preživi obrabo, povezano s prenašanjem. S slabim pol drugim kilogramom ne sodi med lahke ali težje, temveč v sredino. Tam je tudi debelina, dobra plat katere je dovolj prostora za bogat nabor priključkov. Všeč mi je, morda nekaterim ne bo, da sta po dva priključka USB tipa C in tipa A. Glede na številčnost starejših naprav, to zmanjša kolobocijo zaradi obstoja zgolj novejših priključnih mest. Dodal bi še to, da se mi zdijo štirje priključki USB ob enem HDMI standardni nabor, morda celo nekakšen minimum za dobršen del ljudi, ki pogosto delajo na poti. V pisarnah in domačih pisarnah je težava manjša, saj jo rešujejo razširitveni dodatki.

Posledica obilja površine je tipkovnica z velikimi in udobnimi tipkami s prijetnim hodom in razmikom med tipkami. Tega ne zmoti niti ožji numerični del. Žal ni vse rožnato. Zopet so tipko za vklop premaknili čisto na desni rob zgornje vrstice. Vsaj zame ne najbolj primerno mesto, saj sem jo, ko mi je podzavest velela, da sem tam nahaja tipka za brisanje (del), pogosto pritisnil. Še dobro, da se prenosni računalnik ne izklopi po kratkem zadrževanju prsta na njej. Vseeno se mi mesto zanjo ne zdi najbolj posrečeno izbrano. Slabšo izkušnjo sem imel še s sledilno ploščico, ki nikakor ni upoštevala pritiska tako, kot sem si želel (ali sem pričakoval). Namesto enega dotika je zabeležila dvojni (enakovredno pritisku desne tipke miške) in še znatno je treba pritisniti, da se sploh šteje!

Razkorak med teorijo in prakso

Kljub temu da se je Asus odločil vgraditi najšibkejšo različico Snapdragon X Elite (X1E78100) testi izkazujejo podobne rezultate kot najboljše izvedbe običajnejših procesorjev. Temelj prednosti arhitekture ARM niso zmogljivosti, temveč zmogljivosti v relaciji s porabo. Vivobook S 15 porabi manj, a obenem ne presenetljivo manj. Obljubljena 18-urna avtonomija je po mojem mnenju zgolj teoretična in dosegljiva v skrbno nadzorovanih razmerah. Ura predvajanja posnetkov ob dveh tretjinah največje možne svetilnosti zaslona je baterijo izpraznila za dobrih 8 odstotkov, kar v takšnih razmerah pomeni 12-urno delovanje. Podobna je po mojih ocenah poraba pri izvajanju običajnih in manj zahtevnih pisarniških opravil. Drugače je, ko je procesor obremenjen do »roba«. Do takšnih mej ga poženejo grafične zahtevne igre in takrat polno napolnjena baterija zadošča za pol tretjo uro. Nič kaj velik napredek v primerjavi s procesorji x86, pri čemer ni odveč poudariti, da imajo prenosni računalniki z dodatno grafično kartico občutno višje grafične moči, kar se pozna v igralni izkušnji.

Dodatno težavo predstavlja neprilagojenost programov in aplikacij arhitekturi ARM. Že res, da je Microsoft naredil emulator, da delujejo neprilagojene aplikacije, vendar delovanje le tega zasede še nekaj sistemskih virov, zaradi česar so prednosti arhitekture še dodatno »izničene«. Ne vem, koliko razvijalcev bo prilagodilo svoje programe, a ne verjamem, da bo to storila večina. Čemu bi, ko vendarle delujejo na vseh napravah z bolj običajnimi procesorji. Žal to pomeni, da bo dobršen del še dolgo zahteval emulacijo. Ta obenem ni popolna. Nekateri programi in igre preprosto ne delujejo niti tako ali delujejo omejeno, ker ni gonilnikov ali zaradi katerega drugega razloga. Precejšnjo težavo bo Microsoft, ki želi udobno sedeti na treh stolih hkrati, težko razrešil. 

Kombinacijo dolge avtonomije in dobrih zmogljivosti bi znali ceniti poslovneži, ki veliko časa preživijo na poti. Potencialno tu vidim še eno težavo, ki je nisem mogel preizkusiti. Podjetja imajo cel kup zanje spisane poslovne programske opreme, pogosto stare, in če ne deluje, potem prenosni računalnik s Snapdragonom nima česa početi v poslovnem svetu. Na misel ste mi prišli še ustvarjalci digitalnih vsebin, ki znate ceniti, da programi za montiranje videa enako hitro delujejo, ko prenosnik poganja baterija. Predlagam vam, da pred nakupom preverite, ali so programi, ki jih uporabljate, prilagojeni arhitekturi ARM, saj emulacija zgolj izniči njene prednosti.

Umetna inteligenca bo, a zaenkrat še ne pretehta!

Področje, kjer je procesor ARM trenutno v prednosti, je umetna inteligenca. Microsoftov Copilot deluje dobro, a sem pričakoval, da bo globlje integriran v operacijski sistem. Za zdaj še ni, kar pomeni, da ga uporabljamo popolnoma enako kot na katerem koli drugem računalniku. Obenem je Microsoft pripravil še nekaj storitev, ki se v večji meri zanašajo na zmogljivosti nevronske enote. Slikarju je dodana funkcija, ki z besedilnim pozivom pretvori grobo skico v uporabnejšo sliko. Kakovost le te je močno odvisna od sposobnosti oblikovanje pravšnjega niza besed. Algoritmi umetne inteligence poskrbijo še za zameglitev ozadja, lepotne učinke okoli obraza in fiksiranje oči v smeri kamere, celo ko gledate drugam, med videokonferenčnimi klici ter prevode v živo video posnetkov. Podnapisi s prevodi se pojavijo zelo hitro in so uporabni, čeprav so slovnične napake precej pogoste.

Tokrat je nekaj umetne inteligence pripomnil še Asus. Z infrardečimi tipali poleg spletne kamere polne visoke razločljivosti, ki je mimogrede opremljena s priročnim zapiralom, prenosni računalnik zazna, kdaj gledate v zaslon in kdaj ne in temu primerno prilagodi svetilnost in čas prehoda v način spanja. Dobro delujeta tudi dušenje hrupa med videoklici ter iskanje in organizacije fotografij iz različnih virov v orodju StoryCube.

Nedvomno je Vivobook S 15 zanimiv prenosni računalnik, ki ga odlikujejo predvsem odlična avtonomija in zaslon ter dovoljšne zmogljivosti za gladko delovanje algoritmov umetne inteligence. Morda vam ti pridejo prav nekoč v prihodnje, saj je ta hip algoritmov, ki so obenem uporabni in izrabljajo danosti procesorja, bolj malo. S tem sem se dotaknil glavne težave. Časa, ki ga razvijalci potrebujejo, da prilagodijo programe in gonilnike, da razvijejo uporabnejše algoritme umetne inteligence sposobne izkoriščanja danosti procesorje ter da tretja procesorska možnost na napravah s sistemom Windows preboli porodne »bolezni«. Bojim se, da bo treba počakati vsaj še na naslednjo generacijo prenosnih računalnikov s procesorsko arhitekturo ARM, predno bo vse delovalo res brezhibno.

HVALIMO:

• Dober zaslon OLED
• Primerne zmogljivosti in dobra avtonomija.
• Kakovostno ohišje.
• Širok nabor priključkov.

GRAJAMO:

• Nekateri programi ne delujejo.
• Ne najbolj svetel zaslon.
• Ne najboljša sledilna ploščica.

The post Asus Vivobook S 15: Odličnosti mu ne gre očitati, kaj pa uporabnost? appeared first on Tehnozvezdje.

Izdelovalci prenosnikov so zavohali priložnosti zaradi vse večjega zanimanja za algoritme umetne inteligence, čeprav se njihova vloga začne in konča z vgradnjo dovolj dobrega in zmogljivega procesorja. Stanje je nekako podobno stanju na trgu telefonov, le da je akter drugi. Namesto Googla, ki je alfa in omega na področju storitev umetne inteligence za telefone, zdi se, da Apple tokrat prvič resno zaostaja, ima škarje in platno v rokah Microsoft, prvenstveno s programom (storitvijo) Copilot. Skupaj so si omislili celo »prodajno« oznako Copilot+ PC, ki opisuje modele s procesorji z nevronsko enoto, zmogljivejšo od 45 tops (bilijonov operacij na sekundo).

Zagon daje AMD s procesorji Ryzen 9 AI serije 300

Procesorji za prenosne računalnike so postali podobni onim za telefone, saj so vanje integrirana univerzalna, grafična in po novem še jedra nevronske enote, ki so optimizirana za delovanje algoritmov umetne inteligence. Ti sicer na običajnih prenosnikih ravno tako delujejo, a manj optimalno, kar nas bo prisililo zamenjati obstoječe prej, kot smo načrtovali. Za prenosnike s sistemom Windows so poleg Snapdragona X Elite (in X Plus),za zdaj najbolj primerni AMDjevi procesorji Ryzen AI 9 serije 300. Zanje se je za enkrat odločil Asus. Poleg Vivobooka S15 s procesorjem Snapdragon je predstavil še modele družin Zenbook, ProArt in TUF, na katerih osrednjo vlogo igra podpora umetni inteligenci.

Od tankih (in velikih), preko zmogljivih do gejmerskih

V kategoriji ultratankih prenosnikov dobiva Ryzen AI 9 HX 370 (vrh trenutne ponudbe) prenosnik Zenbook S 16 s skoraj 41-centimetrskim zaslonom OLED. Čeprav mi je s stališča prenašanja naokrog bolj všeč manjši Zenbook S 13 ali 14, tudi največji zaradi debeline 1,1 centimetra in mase 1,5 kilograma ni ravno težko prenosljiv. V kombinaciji z velikima pomnilnikoma (najmanj 24, raje 32 GB RAM) dobite v roke razmeroma zmogljiv računalnik, ki je obenem opremljen z naprednim hladilnim sistemom z dvema ventilatorjema in perforirano okolico tipkovnico za boljši vnos hladnega zraka. Luknjice so majhne, da skoznje v notranjost ne vdirajo prašni delci, kar ne bi bilo najbolje. Z novimi procesorji bodo nadgrajeni še modeli družine Vivobook S.

Bolj kot v prenosnikih za »običajno rajo«, se bodo novi AMD-jevi procesorji obnesli v prenosnikih ProART P16, PX 13 in PZ13. Zmogljivosti modela P16 so poleg procesorja Ryzen AI 9 HX 370 nadgrajene z grafično kartico Nvidia GeForce RTX 4070 in zaslonom OLED razločljivosti 4K. Pri tem je zanimivo, da so vse to in še primerno veliko pomnilnika, stlačili v ohišje debelo 1,49 milimetra in težko 1,85 kilograma. Druga dva stavita na prenosljivost. Eden je prenosnik z vrtljivim zaslonom, težak 1,38 kilograma s 33-centimetrskim (13-palčnim) zaslonom in AMD-jevim procesorjem, medtem ko je drugi tablični računalnik s sistemom Windows in maso 850 gramov. V njem boste našli procesor Snapdragon X Elite, ki v kombinaciji z baterijo kapacitete 70 vatnih ur obljublja nadvse dolgo avtonomijo.

O cenah čez mesec ali dva

Med igričarskimi prenosniki procesorje AMD in z njimi združljivost z zahtevami umetne inteligence dobivajo modeli TUF Gaming A14 in A16 z oznaki primerno velikima zaslonoma ter ROG Zephyrus G16. V kombinaciji z dodatno kartico Nvidia in optimalnim sistemom hlajenja družina cenovno ugodnejših gejmerskh prenosnikov TUF pridobiva na vrednosti, medtem ko so Zaphyrusi med gejmerji že zdaj dobro poznani.

O cenah za enkrat ne bi radi ugibali. Ameriške, te so vedno znova zapisane brez davka, so ugodne, a običajno se potem izkaže, da so pri nas višje. Zaradi tega raje ne bi prehitevali s predvidevanji, saj bo več znanega najkasneje sredi prihodnega meseca, ko bodo napovedani prenosniki na voljo v trgovinah. Poleg naštetih je Asus predstavil še izboljšano gejmersko konzolo s sistemom Windows ROG Ally X, ki so ji povečali pomnilnik (tako delovni kot disk), avtonomijo (baterija je skoraj še enkrat večja) in izboljšali ergonomijo, ohišje pa je zdaj črno namesto belo. Cena menda ostaja enaka ceni obstoječega modela, s katerim si deli tudi zaslon, procesor in nekatere druge komponente.

The post Manejo si roke v pričakovanju povečanega zanimanja za prenosnike appeared first on Tehnozvezdje.