Če ste že slišali za koncept Copilot+ PC, potem verjetno veste, da Windows 11 dobiva nekaj pomembnih izboljšav, ki bodo temeljile na umetni inteligenci. Trenutno je na svetu zgolj nekaj prenosnikov, ki so že prejeli ustrezno nadgradnjo in med njimi je tudi ASUS Vivobook S 15 (S5507).

Kaj je Copilot+ PC?

Najprej pojasnimo, kaj se skriva za tem imenom. Microsoft se je odločil za uporabo imena Copilot+ PC za računalnike, ki imajo vgrajeno NPE (nevronsko procesno enoto), ki zagotavlja vsaj 40 TOPS (bilijon operacij na sekundo) zmogljivosti. NPE je del sodobnih procesorjev in je optimizirana za opravljanje nalog, povezanih z umetno inteligenco, TOPS pa označuje njeno hitrost oziroma zmogljivosti. Obstaja še nekaj drugih zahtev, ki jih mora osebni računalnik izpolnjevati, da lahko pridobi oznako Copilot+ PC (npr. vsaj 16 GB pomnilnika), vendar je NPE s 40 TOPS zmogljivosti najpomembnejši kriterij. Trenutno je na svetu več deset prenosnikov, ki izpolnjujejo vse zahteve, a le malo jih lahko danes imenujemo Copilot+ PC, ostali pa bodo to postali čez nekaj mesecev. Tisti, ki že obstajajo danes, imajo v vgrajene procesorje Qualcomm Snapdragon X Elite ali Snapdragon X Plus. Zanje je že na voljo nadgradnja Windows 11, ki prinaša različne zanimive funkcije, na modele s procesorji AMD in Intel pa bo treba počakati. Nekatere od teh funkcij so samodejno prevajanje iz 44 jezikov v angleščino in ustvarjanje podnapisov, kar je super, če imate film v jeziku, ki ga ne razumete, in nimate podnapisov. Prevajanje deluje v vseh aplikacijah, tako da lahko prevaja tudi videoposnetke YouTube. Druga možnost je ustvarjanje ilustracij na podlagi skice, ki jo narišete, Copilot+ PC pa zna tudi samodejno izboljšati kakovost slike v video igrah. Kmalu bo na voljo možnost priklica zgodovine, ki vam bo omogočila iskanje po vsem, kar ste počeli v zadnjih nekaj mesecih. Zahvaljujoč umetni inteligenci bo računalnik lahko prepoznal vsebino vašega zaslona, ​​zato bo iskanje možno z enostavnim opisom, kaj iščete, ne glede na to, ali gre za besedilo, sliko ali video posnetek.

Lep in hiter

Črka »S« v oznaki prenosnika  ASUS Vivobook S 15 pove, da gre za tanek in lahek prenosnik. V splošnem so modeli Vivobook S na meji med klasičnimi prenosniki Vivobook in Zenbook. Model S5507 premore elegantno kovinsko ohišje debeline 1,47 cm in tehta le 1,42 kg, pri tem pa ne smemo pozabiti, da ima S 15 velik zaslon s 15,6-palčno diagonalo. Zaslon je vrste OLED, prikazuje ločljivost 3K, frekvenca osveževanja slike pa znaša 120 Hz. Vrhunsko se obnese pri gledanju filmov, delu pa tudi pri obdelavi video posnetkov in fotografij.

Končno smo prišli do komponente, ki ga ločuje od drugih – procesorja Qualcomm Snapdragon X Elite. V svetu Windows osebnih računalnikov je veliko zmogljivih prenosnikov, pa tudi takšnih z odlično avtonomijo baterije, a modeli s procesorjem Snapdragon X kot prvi ponujajo najboljše iz obeh svetov. Zahvaljujoč arhitekturi ARM ta procesor prinaša odlične zmogljivosti ob zmerni porabi energije. Njegova NPE ponuja do 45 TOPS zmogljivosti. Na prenosniku ASUS Vivobook S 15 (S5507) z lahkoto obdelujete obsežne video datoteke in veliko število fotografij, po drugi strani pa se lahko zanesete na vzdržljivo baterijo, ko potrebujete dolgo avtonomijo. Prav ta kombinacija dela ta prenosnik tako zaželen, saj zahtevnim uporabnikom ni treba sklepati kompromisov.

Karkoli lahko storite danes, ne puščajte za jutri

Zakaj bi čakali, če lahko preizkusite neverjetne zmožnosti umetne inteligence in zanimive funkcije, ki jih prinaša Copilot+ PC že danes? ASUS Vivobook S 15 (S5507) je že na voljo, tako da ste lahko med prvimi, ki bodo uživali v njegovih naprednih funkcijah. Če želite izvedeti, kaj vse še ponuja in kje ga je mogoče kupiti, kliknite na to povezavo.

The post Ali veste, zakaj je ASUS Vivobook S 15 nenavaden prenosnik? appeared first on Tehnozvezdje.

Na tehnoloških smotrah poslušam, da je treba biti glasen, se hvaliti in narediti vse, da bi izdelek ali idejo predstavil v najboljši luči. Četudi je ta luč daleč od tiste, ki v resnici sveti nanj. Kaj potem, če bo vse skupaj čez nekaj časa zamrlo. Če ne prej, pa takrat, ko se izkaže, da je razkorak med domišljijo in realnostjo nepremostljiv. Zgolj ko je res nekaj hudo narobe, nastane afera, kot je bila tista s podjetjem Theranos. Pa še v tem primeru je jasno, zakaj je izbruhnila. Namesto, da bi se Elizabeth Holmes spustila v razvoj »nedolžne« tehnologije, je skočila v zdravstvo. Področje, kjer so celo pregovorni popustljivi ameriški regulatorji pazljivi in neizprosni. Če lažeš tu, greš v zapor, če lažeš kjerkoli drugje, si poskušal in bankrotiral. Nihče, razen morda kakšnega zavedenega investitorja, se zaradi tega ne bo pretirano razburjal!

Rimac po vzoru Steva Jobsa

Mate Rimac gotovo ne gre po poti Holmesove, saj robotski taksiji še zdaleč niso raketna tehnika ali na trenutni stopnji tehnološkega razvoja nekaj nemogočega. Toda, kar je storil na predstavitvi, spominja na »mešanje megle.« Trik, da pokažeš izdelek, ki ne deluje, morda nekoč bo, a danes pač ne, ni nikakršna inovacija. Kot eden prvih ga je pred več kot tremi desetletji zlorabil Steve Jobs na predstavitvi računalnika Next. Pravzaprav prazne črne kocke, ki v resnici niti približno ni delovala. Zato taksi Verne nikogar ni ravno presenetil. Videl in sedel sem že v ogromno konceptnih avtomobilih, celo lepših od hrvaškega, medtem ko robotski taksiji že vozijo ponekod po svetu. Omejeno in ne kot bi želeli, a vendarle vozijo. Kazati maketo in obenem razlagati, kaj vse bo, ko in če bo, je zaradi tega žaljenje inteligence vsakogar, ki ima v glavi vsak nekaj gramov soli. Ste videli notranjost? Svetla, udobna in polna zaslonov. Zdaj si predstavljajte ne najbolj čistega in nežnega »ljudka«, ki bo poklical robotski taksi, da ga pripelje domov. Zato je notranjost avtobusov, metrojev in tramvajev v mestnem prometu špartanska, robustna in prav nič udobna. Enaka bo morala biti v robotskem taksiju, če bomo res želeli, da bo samodejno prevažal takšne in drugačne ljudi, namesto da bo večino časa preždel v garaži na popravilih. Remčev prototip je dober za tehnološko smotro in pomiritev duha evropskih birokratov, a dvomim, da bo natančno takšen zapeljal ne cestišča. Če sploh bo!

Verne je še kako možen, vendar ni in ne more biti prav dosti drugačen od sebi podobnih. Vprašanje je, ali ga bo res izdelal in tržil, ali pa bo ostal eden od zamrlih projektov, ki niso neobičajni v tehnoloških podjetjih. Če so zanj dobili državni in evropski denar ter »financerji« ne vidijo skozi meglo dobro režirane predstavitve, naj se s tem ukvarjajo tisti, ki so poklicani, da prepoznajo in preprečijo blefiranje ter kaznujejo prevarante.

Prepoznane »brce v temo«

Hrvaški poslovnež ne dela ničesar drugače, kot to počnejo lastniki zagonskih podjetij onstran Atlantika, le da ti dobijo denar od zasebnih investitorjev, ne od države. Ko propade, davkoplačevalci, v normalnih državah zaščiteni kot zlate krave, ne izgubijo ničesar. Poglejmo, kateri od nedolgo tega predstavljenih, so se že izkazali za slepo ulico razvoja. Najbrž ni presenetljivo, da se vsi neposredno ali posredno povezani z glavnim dogajanjem v tehnološki industriji – umetno inteligenco.

Rabbit R1 so predstavili na letošnjem sejmu CES kot nekakšnega vsemogočnega osebnega pomočnika retro videza, ki naj bi delal vse tisto, kar pričakujemo od umetne inteligence. Naročal jedi, taksi, dostave iz trgovine, generiral slike, oblikoval besedila in takoj naprej. Tako so obljubljali, nakar se je izkazalo, da tega ni sposoben, da ne razume govora in ne razpozna v njem, kaj od njega hočemo.

Humane AI Pin je podoben, zdaj že zavožen projekt. Spet so bila pričakovanja visoka. Omenjali so ponovitev revolucije, ki jo je nekoč davno sprožil Iphone. Takšne napovedi niso nepričakovane, saj sta pod projekt osebne komunikacijske naprave brez zaslona, podpisala nekdaj Applova »človeka«, Bethany Bongiorno in Imrana Chaudrija. Dohitela ju je realnost. Majhen projektor ne more zamenjati zaslona, naprava je predraga in pretežka, da bi jo nosili pripeto na oblačilo, od koder naj bi projektor sliko projiciral na bližnjo ravno površino, pa še pretirano se segreva.

Ostanimo za hip pri Applu. Dvomim, da bodo priznali, a zdi se, da očala dodane resničnosti Vision Pro niso dosegla pričakovanj. Čudno, a niti nekritični ljubitelji Applovih naprav ne verjamejo, da lahko ena zamenja vse. Čeprav odlično delujejo ter imajo impresiven sistem sledenja očem, so predraga in kot kaže dokaj neudobna, da bi jih brez truda in glavobola imeli pred očmi ves dan. Še manj so zaradi tega primerna, da bi jih uporabljali med dolgimi potovanji, kot so nekateri oglaševali.

Nobenega dvoma ni, da bodo algoritmi umetne inteligence igrali pomembno vlogo na prenosnih računalnikih. A ne že zdaj. Naj rečejo proizvajalci, karkoli hočejo ali želijo, ko prepričujejo, da je zdaj pravi čas za menjavo prenosnika. Ni še. Celo modeli z novimi procesorji z nevronskimi enotami, zmogljivejšimi od 45 topsov, kar naj bi bila neuradna meja med primerno in manj primerno napravo za storitve umetne inteligence, prinašajo zanemarljive prednosti. Še huje je, da še ni veliko algoritmov, ki bi občutno izboljšali delo in življenje. Ko bodo, takrat bo večina danes predstavljenih prenosnikov, ki se ponašajo z oznako Copilot+ PC, že dolgo zastareli. Še kako torej velja načelo, da je smiselno še malce počakati in ne na vrat in na nos skočiti v bazen, v katerem (še) ni dovolj vode!

The post Leta še zdaleč ni konec, pa smo že videli nekaj KAPITALNIH TRAPARIJ! appeared first on Tehnozvezdje.

Na delovni mizi imamo Microsoftova Surface Laptop (manjši model s 13,8-palčnim zaslonom) in Surface Pro, oba z izhodiščnim 10-jedrnim procesorjem Snapdragon X Plus. Bolj razvpit je seveda 12-jedrni Snapdragon X Elite, a na tega bo treba še počakati, morda ga bomo deležni v prenosniku kakšnega drugega proizvajalca. Vseeno smo tudi s Plusom dovolj dobro videli, kaj sta »skuhala« Qualcomm in Microsoft, in tudi razlika v dejanskih zmogljivostih ne bi smela biti prevelika, nekje od 10 do 15 odstotkov.

Toda do zmogljivosti še pridemo, kmalu, začeli bomo drugje, ker je Microsoft že najmanj dvakrat zelo glasno poskušal prestaviti Windows na računalnike s procesorji ARM – take imajo v osnovi vsi pametni telefoni –, vendar doslej popolnoma neuspešno, za razliko od Appla, ki mu je prehod uspel fantastično. Kar je navsezadnje tudi spodbudilo nov, morda najresnejši poskus doslej.  

Kaj torej deluje in kaj ne? Se tokrat da »živeti« z Windows za ARM?

Pred dvema letom in pol, ko sem nazadnje testiral Surface Pro (X) s Snapdragonom, se ta paket ni najbolj izkazal. Sama naprava bi bila povsem v redu, toda zmogljivosti so bile podpovprečne v primerjavi s prenosniki (ali »tablicami«) z resnimi procesorji AMD ali Intel, okolje pa je podpiralo zgolj 32-bitne programe in prilagojenih za arhitekturo je bilo malo. Da ne omenjam, kako je bilo pred desetimi leti, ko je Microsoft poskušal s tablico Surface RT in operacijskim sistemom Windows RT, saj takrat ni delovalo skoraj nič, z izjemno brskalnika in pisarniških programov. Tokrat je – končno – drugače.

Marsikaj je že prilagojeno za ARM in deluje izvrstno. Tu so brskalniki Edge, Chrome in Firefox, pa najbrž še kakšen, a omenjene tri sem preizkusil. Tako lepo in odzivno ne delujejo na nobenem drugem prenosniku s sistemom Windows. Onedrive za sihnronizacijo datotek v oblaku funkcionira brez težav. Delal v sem v programih zbirke Microsoft Office in urejevalniku fotografij Affinity Photo ter programu za montiranje videa Davinci Resolve. Edina težava, ki sem jo opazil pri teh, je bilo odpiranje več kot treh datotek v Affinityju. Moj rutina je taka, da si v program »namečem« šest do osem fotografij in jih potem obdelam ter izvozim, kar tu ni šlo. Če sem presegel »mejo,« se je program zaprl (niti ne »sesul,« samo izginilo je vse skupaj) in sem moral začeti znova. Toda samo »razvijanje« posnetkov RAW je bilo najmanj enako hitro kot na mojem namiznem računalniku z igričarsko grafično kartico. Acrobat in drugi Adobejevi programi, LibreOffice, aplikaciji Netflix in Disney+ ter še nekaj drugih zadev ni prilagojenih, a se različice x86 namestijo brez upiranja in tečejo perfektno, le nekoliko počasneje in nekaj več baterije porabljajo. En pripomoček, ki ne deluje, je integracija za Google Drive. Uporabnik lahko zgolj potrdi obvestilo »Ta arhitektura sistema Windows ni podprta.« Na kaj drugega nedelujočega za zdaj nisem naletel, če odštejem igre, a te še pridejo na vrsto v svojem odstavku.

So zmogljivosti na nivoju?

Definitivno. Še posebej pri delovanje z baterije, česar pri prenosnikih s sistemom Windows nismo ravno navajeni. V nekaterih okoliščinah ni razlike, v drugih je z napajanjem mogoče izvleči malo več zmogljivosti, tudi z daljšim trajanjem.

V testu Geekbench je prenosnik presegel rezultat 13 tisoč točk, česar smo bili doslej vajeni zgolj od igričarskih modelov z debelimi ohišji, konkretnim hladilnim sistemom in procesorji s 65-vatnim osnovnim profilom (ki gredo lahko po kratkotrajni porabi tudi precej višje). Najbolj primerljiv prenosnik, ki smo ga testirali v zadnjem času, Asus Zenbook 14 procesorjem Intel Core Ultra 7 155H je zmogel 12.840, torej je bil blizu, vendar zgolj takrat, ko je bil priključen na napajalnik. Med delovanjem z baterije je rezultat padel na dobrih 10 tisoč točk. Pri testiranju enojedrnega delovanja je z baterije dosegel do točke enak rezultat kot prej omenjeni Zenbook z Intelovim procesorjem z napajalnikom, a pri baterijskem poganjanju se je slednjemu zmogljivost posamičnega jedra malodane prepolovila.  

Tudi drugi testi in dejanska uporaba kažejo spodbudno sliko. Pri pisarniškem delu, brskanju po spletu in gledanju videa je vse izjemno odzivno. Računalnik se zbudi hipno in tudi oklepanje z obrazom je na ravni iPhona. Montiranje videa 4K je povsem mogoče tudi z baterije, morda le ni pametno pretiravati z učinki in grafičnimi dodatki. Nisem pa preizkušal 3D-modeliranja ali česa podobnega, kar bi tudi močno obremenilo računalnik. Toda za vsakdanjo delovno uporabo in še kaj več, je zmogljivosti na pretek, in optimizacija se tokrat zdi prava.

Je zaradi vsega tega prenosnik glasen in se segreva?

V tem je morda največja lepota teh prenosnikov. Verjamem, da bo tudi pri drugih podobno, ne zgolj pri Surfaceu. Veliko večino časa, tudi ko je poleg na svojem zaslonu prikazoval sliko še na zunanjem monitorju in ko sem obdeloval fotografije, je popolnoma tih. Ventilator se je zagnal zelo redko, pa še takrat je dokaj tih in čisto nič nadležen. Tudi segrevanja je pri običajnem delu zelo malo, zaznal pa sem ga pri poganjanju sintetičnih testov in iger. Takrat je bil zgornji rob, med koncem tipkovnice in zaslonom precej topel. Toda prenosnik bi še vedno lahko imel na kolenih. Seveda bi bil vesel tudi kakšnega modela brez ventilatorja, kot je pri Applu Macbook Air, mogoče z maso do največ 1,1 kg, to bi bil lahko res fantastičen prenosnik za delo na terenu.

Super, pa je trajanje baterije res tako dolgo, kot obljubljajo?

Surface Laptop ima dokaj majhno baterijo za prenosnik s (skoraj) 14-palčnim zaslonom, kapacitete 54 (oz. 52 Wh). Mnogi drugi se ponašajo z nekje med 65 in 70 Wh, celo moj »kilogramski« Zenbook S 13, ki ga bom uporabljal za primerjavo (mimogrede, Surface Laptop je z 1,33 kg za skoraj skoraj četrt kilograma težji), premore zelo spodobnih 67 Wh. Že zaradi tega podatka je jasno, da Microsoftov prenosnik ne more doseči 20 ali celo več ur avtonomije in tako izpolniti obljub, ki jih je proizvajalec sam dal na predstavitvi novih prenosnikov. Pravzaprav mu uspe doseči nekako polovico tega.

Eden najpogostejših testov trajanja baterije je s predvajanjem videa. Tako sem na obeh prenosnikih eno uro gledal televizijo prek storitve EON v brskalniku Chrome (ta je že prilagojen za okolje ARM), nato pa še eno uro serijo v aplikaciji Netflix. Za prvo je Surface Laptop pri natanko 50-odstotni nastavitvi svetilnosti zaslona (tako sem tudi sicer večino časa uporabljal za delo) porabil 7 in za drugo 8 odstotkov baterije, zatorej zlahka zaključimo, da približno dve uri televizije, filma, serij, Youtuba ali česa drugega zahteva nekje 15, 16 odstotkov baterije. S tem bi dobili od 12 do 13 ur gledanja iz baterijskega napajanja, kar je za dokaj lahek in tanek prenosnik s sistemom Windows odličen rezultat. Zenbook je pri televiziji porabil devet odstotkov baterije, za Netflix pa 12 odstotkov, vendar moram pri tem povedati, da je drugi samodejno vklopil format slike Dolby Vision (ki ga zaslon OLED pri tistem prenosniku podpira) in tako z zviševanjem točkovne svetilnosti zagotovo poskrbel za nekoliko višjo porabo. Vseeno, če sem nekoliko darežljiv in zaokrožim na 20 odstotkov baterije za dve uri predvajanja, dobim deset, mogoče bolj realno med 8 in 9 ur. Pri večji kapaciteti, a tudi bolj atraktivni sliki. Prenosnik s Snapdragonom se je torej tu pokazal za zelo učinkovitega, prepričan sem, da bi bila primerjava s prejšnjo generacijo modela Surface Laptop še bolj v njegov prid.

Med običajnim delom, ki je vključevalo tako za ARM prilagojene programe (Microsoft Office, brskalniki, Affinity Photo, …) kot nekatere, ki so tekli s pomočjo emulacije (Adobe Acrobat, …), je baterija tipično izgubljala približno deset odstotkov napolnjenosti na uro uporabe. Deset ur vseeno ni povsem realističnih, osem pa zagotovo, verjetno tudi devet. Z mojim Zenbookom bi lahko računal na šest, mogoče sedem ur, več težko. Nekoliko torej zaostaja, a v praksi razlika ni drastična. Pri delu z dodatnim zunanjim monitorjem (ob vklopljenem zaslonu prenosnika) je bila seveda poraba višja, približno 15 odstotkov baterije na uro.

Čeprav se iz teh številk novi prenosnik s procesorjem drugačne arhitekture ne zdi kot velik korak naprej, je treba upoštevati majhno kapaciteto baterijo v Surface Laptopu. Obenem pa še zmogljivost tega računalnika, saj se kosa z najbolj »potentnimi« prenosniki podobne vrste s procesorji AMD ali Intel, pa tudi z Applovimi, kakršen je Macbook Air. Toliko zmogljivosti je na voljo, da bi procesor zlahka nekoliko omejili in vgradili v nekaj takega, kot je Zenbook S 13, pa bi še vedno dobili najmanj toliko hiter računalnik kot je zdaj, vendar z verjetno dvakrat daljšo avtonomijo baterije.

Se da poganjati igre na teh prenosnikih?

To področje je verjetno najmanj spodbudno na začetku prodajne poti teh prenosnikov. Večina iger v Microsoftovi trgovini oz. prek storitve Xbox, pričaka uporabnika z informacijo, da ni združljiva s procesorjem v računalniku. Izjema je Minecraft, ki se pusti namestiti in potem tudi povsem spodobno igrati. Za razliko od okolja MacOS je tu mogoče namestiti programe za druge trgovine/knjižnice iger, kot sta Steam ali Epic Games. Toda s samimi igrami sem imel približno polovičen uspeh.  F1 23, Sackboy in Cocoon so se namestile, vendar se nato niso zagnale. Slednja je za hipec celo prikazala neko obvestilo, ni mi ga uspelo razbrati, ostali dve preprosto nista storili ničesar. Po drugi strani pa je delovala leto starejša F1 22, kot so tudi Control, Spider Man: Miles Morales, Ori and Blind Forrest ter Stray. Pri večini sem nato tudi imel med 45 in 60 sličic na sekundo, bodisi v izvirni ločljivosti in nižjih podrobnostih ali pa znižani ločljivosti in malce boljših detajlih. Torej povsem solidna igralna izkušnja. Nekaj je bilo težav s pravilnim nastavljanjem ločljivosti in povečevanja slike čez cel zaslon, sicer pa nisem zaznal česa nenavadnega. Med igranjem se je prenosnik sicer lepo segrel in ventilator je bil slišen, vendar daleč od hrumenja pri igričarskih prenosnikih, predvsem pa ni bilo nujno, da je bil računalnik priklopljen na napajanje, tudi z baterije je bila izkušnja pretežno enaka. Igričarski prenosnik Surface Laptop 7 ni, toda nekaj tovrstnega razvedrila vseeno omogoča.

Kaj pa umetna inteligenca?

Storitev Priklic (Recall) je Microsoft začasno umaknil in je tako še ni mogoče preizkusiti. Niti je ne pogrešam. Prevajanja klicev še nisem preizkusil, zato pa sem si nastavil drugačno ozadje med video klicem, kar je delovalo precej v redu, edino ob določenem delu obrisa glave se je malo videlo, da nisem pred zeleno steno. In ozadja so malo čudna, opazno umetna, toda vseeno bolje kot razkazovati svojo (razmetano) pisarno.

Poleg tega sem risal (»kracal«) oz. je to počel otrok v programu Slikar (Paint) za storitev Cocreator, ki naj bi na osnovi tega izrisala nekaj, recimo temu profesionalnega. Vendar se zgolj na osnovi mojih skic ni dogajalo nič, če sem v spodnje polje še vpisal opis tega, kar rišem, je nekaj, ne zelo prepričljivega nato nastalo. Vsekakor daleč od tistega, kar so navajeni uporabniki storitev Stable Diffusion in podobnih. Skratka, umetna inteligenca, sploh v neagleško govorečih državah, najbrž še nekaj časa ne bo pomemben vidik pri nakupu prenosnika in oznaka Copilot+ PC bolj sama sebi namen oz. morda uporabna za limanice manj poučenih kupcev.

Vseeno, so ti prenosniki res prelomni, končno pravi odgovor na Macbooke s procesorji M, in se tistih z AMD-jevimi ali Intelovimi procesorji ne splača več kupovati?

Po prvih vtisih bi rekel da in ne. Kombinacija zmogljivosti in učinkovitosti, ki večino časa omogoča tudi delovanje brez poseganja ventilatorja, je boljša od bolj ali manj vsega drugega, kar je na voljo z operacijskim sistemom Windows (trajanje baterije sicer še vedno zaostaja za Macbooki). Arhitektura x86 je nekje tu-tu po zmogljivostih, a za zdaj ne po učinkovitosti. Povedano drugače, Applova priljubljena metrika »zmogljivost na W,« gre močno v prid procesorjem na osnovi ARM, kakršni so tudi najnovejši Snapdragon X. Že večkrat omenjeni Zenbook S 13 je podobno večino časa tih, ventilator se prav tako vklopi le ob večjih obremenitvah in med polnjenjem baterije, vendar ne dosega niti približno enakih zmogljivosti, in, kot sem opisal, tudi v trajanju baterije nekoliko zaostaja, čeprav je njena kapaciteta za približno četrtino večja kot pri Surface Laptopu. Ta prenosnik, star eno leto, z zelo dobrim procesorjem AMD Ryzen, ima torej čez palec polovično zmogljivost in polovično energijsko učinkovitost od novih s Snapdragonom.

Toda … Nova, perspektivna tehnologija je za zdaj dostopna šele od približno tisoč petsto evrov navzgor, to pa je za marsikoga bistveno nad zgornjo mejo zneska, ki ga je pripravljen odšteti za prenosnik. Čakamo na nekoliko manj zmogljive (morda s procesorji drugih proizvajalcev, kot je Mediatek) in v določenih drugih vidikih ne tako zelo premijske modele (pri materialih ohišja, zaslonu in še čem), ki bodo vstopni prag spustili na tisoč evrov ali manj, da lahko razglasimo začetek množičnega prehoda na ARM. Poleg tega AMD in Intel z arhitekturo x86 še zdaleč nista rekla zadnje besede, zato najbrž tu ne bo kot pri Applu, in bo oboje, če se bo ARM prijel, v naslednjih letih (desetletjih?) sobivalo.

Bomo te procesorje, tako kot pri Applu, videli tudi v namiznih računalnikih?

Zelo verjetno, vsaj v kakšnih mini izvedbah, za katere se proizvajalci skoraj vedno zanašajo na prenosniške procesorje. Toda nujnost uporabe procesorjev ARM namesto x86 v PC-jih ni tako neobhodna kot pri Applu, saj je ta na vsak način želel izpeljati popolno prehod. Najmanj igričarska scena, pa verjetno tudi mnoge panoge z visoki zahtevami bodo ostale na ekstremno zmogljivih »mašinah« z najhujšimi procesorji in samostojnimi grafičnimi karticami. Poleg tega niti za mini PC-je procesorji ARM, enako kot denimo Intelovi s podobno zasnovo različno velikih jeder, ne pomenijo niti približno take pridobitve kot za prenosnike. V večjih, bolje hlajenih ohišjih s konkretnimi napajalniki tovrstne potrebe po izjemni učinkovitosti praktično ni. Tu vsi, ki jim je pomembna zmogljivost, raje vidijo kakšen vat več kot manj. Še največjo potencialno vrednost vidim v združevanju več tovrstnih procesorjev v enega »namiznega« po vzoru Applovih Pro, Max ali Ultra. Snapdragon s 24 ali celo 36 jedri, ki se ga da obvladljivo hladiti, se sliši več kot obetavno. Kdaj in če sploh se lahko nadejamo česa takega in ali bi imelo kakšno resno prednost pred tem, kar nudita AMD in Intel, pa za zdaj ne znam odgovoriti.

The post Prvi teden z »revolucionarnimi« prenosniki, so res tako noro dobri? appeared first on Tehnozvezdje.

Vsi ti prenosniki imajo v osrčju procesor Snapdragon X, v določenih konfiguracija Elite, v drugih malce manj zmogljivi Plus. Zato tega pri vsakem posamičnem prenosniku ne bomo omenjali. To pomeni, da lahko vsi poganjajo funkcionalnosti umetne inteligence, ki so osrednji del oznake Copilot+ PC, in da naj bi nudili zelo dolgo avtonomijo. Vendar tudi, da so obenem »obsojeni« na različico operacijskega sistema Windows in programe, ki so prilagojeni za procesorje ARM ali pa poganjanje programov iz okolja x86 čez emulator, kar nikoli ni blagodejno za tekoče delovanje. Toda tokrat naj bi bilo vse skupaj bistveno bolje optimizirano kot v prejšnjih poskusih.  

Skupno jim je tudi, da gre za modele višjega cenovnega razreda, saj pod približno 1.300 evri na začetku ne bo nič. Prav tako me malce čudi, da skorajda ni kakšnega zares lahkega, saj bi glede na učinkovitost procesorja in verjetno nizke zahteve glede hlajenja lahko izdelali kakšnega tankega, z ne preveliko baterijo, denimo 13,3-palčnim zaslonom in maso okrog enega kilograma. Če bi nudil še povezljivost 5G, bi bil lahko idealen za vse, ki so pretežno na terenu, ne v pisarni.

Microsoft je resda predstavil tudi svoje izdelke in linija Surface je dobila morda najbolj pomembne izboljšave v najmanj zadnjih petih letih, a vendar bomo začeli z znamkami, ki na slovenskem trgu osebnih računalnikov po količini prodanih kotirajo višje.

Lenovo Yoga Slim 7x in Thinkpad T14s Gen6

Eden od dvojice proizvajalcev, ki se neprestano dajeta za prvo mesto, je predstavil dva precej različna modela. Skoraj logično je, da sodita v družini Yoga in Thinkpad, najbolj prepoznavni pri Lenovu. Yoga Slim 7x ima 14,5-palčni zaslon OLED zelo visoke ločljivosti (2944 x 1840) z osveževanjem 90 Hz in najvišjo svetilnostjo tisoč kandel. Premore tudi baterijo s kar 70 Wh kapacitete in tri priključke USB-C (USB4). Kljub večjemu zaslonu in bateriji od standarda v razredu tehta le 1,28 kg. Izhodiščna cena bo 1.599 evrov

Poslovni Thinkpad T14s Gen6 ima nekoliko manjši, 14-palčni zaslon, ki je lahko LCD polne visoke ločljivosti (malce višje, ker razmerje stranic zaslona 16:10, kot tudi pri Yogi) ali OLED ločljivosti 2,8K. Baterija ima prav tako nekoliko nižjo kapaciteto (58 Wh), a tudi masa je ob ohišju iz kakovostnih materialov malce manjša z 1,24 kg. Priključka USB-C sta tu dva, zraven pa še par običajnih USB-jev in HDMI 2.1. Ker gre za bolje opremljeni in predvsem podjetjem namenjeni model je priporočena cena višja, 1.769 evrov za osnovno konfiguracijo, kakršna koli že bo. Seveda pa bo cena za podjetja v večjih naročilih odvisna predvsem od pogajalskih spretnosti ene in druge strani.

HP Omnibook X

HP opušča linije Pavilion, Spectre in še nekatere in bo po novem vse prenosnike za množični trg ponujal pod oznako Omnibook (ki jo je nekoč že uporabljal), poslovne pa v družinah Probook in Elitebook. Omnibook X bo eden cenejših iz prvega vala prenosnik Copilot+ PC, tudi zato, ker bo na voljo zgolj s 14-palčnim zaslonom LCD ločljivosti 2240 x 1400 in povprečne svetilnosti 300 kandel, ki pa bo podpiral dotike. Tudi baterija bo s 59 Wh nekoliko manjša kot pri konkurenci, pa vendar navajajo kar 26-urno avtonomijo. Nabor priključkov je dokaj omejen, dva USB-C na levi in samoten USB-A na desni strani. V Nemčiji ga že oglašujejo za 1.299 evrov s 16 GB pomnilnika in 1 TB SSD-ja.

Asus Vivobook S 15

Ta je nekoliko drugačen, tudi od večine ostalih. Najprej v tem, da so se odločili za »klasično« velikost zaslon 15,6 palcev z razmerjem stranic 16:9, potem pa še, da so ga umestili v nižjo linijo Vivobook namesto denimo v Zenbook, ki se običajno ponaša z bolj prestižnimi materiali. Zaslon je sicer OLED z ločljivostjo 2880 x 1620, osveževanjem 120 Hz ter svetilnostjo do 600 kandel. Osnovna opremljenost je radodarna z 32 GB pomnilnika in 1 TB diska NVMe PCIe 4.0, vendar je temu primerna tudi cena s 1.599 evri (medtem ko ga v Nemčiji oglašujejo za 1.399 evrov). Tudi tu sta na voljo po dva USB-ja vsake vrste (A in C) ter HDMI (2.1), zraven pa še čitalnik kartic mikro SD. Med povezljivostjo izstopata podpora za Wi-Fi 7 in bluetooth 5.4. Baterija ima kapaciteto 70 Wh in naj bi omogočala do 18 ur delovanja. Prenosnik je z 1,42 kg dokaj lahek za svojo velikost.

Microsoft Surface Pro (11. generacije) in Surface Laptop

Kot običajno je tudi tokrat Microsoft pripravil dva računalnika. Surface Pro je za zdaj edini od novincev v tablični obliki in je precej podoben prejšnjim, vendar so naredili dve pomembni izboljšavi. Zaslon je lahko po novem OLED z ločljivostjo 2880 x 1920 in osveževanjem 120 Hz, tipkovnica, ki je tudi pokrivalo zaslona med neuporabo, pa je dodatno ojačana za lažjo uporabo »prenosnika« na kolenih oz. stegnih ter ima vgrajen bluetooth in baterijo, da deluje tudi takrat, ko ni magnetno sklopljena s tablico. Na srečo tokrat Microsoft ne nudi nesmiselnih konfiguracij, pomnilnika je v vseh vsaj 16 GB, a še vedno se vse skupaj začne pri 256 GB SSD-ja, kar v Nemčiji stane 1.199 evrov z zaslonom LCD in procesorjem Snapdragon X Plus, ali 1.799 evrov z zaslonom OLED, kar pa prinese tudi procesor Elite in 512 GB diska. Nadgradnja slednjega sicer pri različici z LCD-jem stane 250 evrov. Še nadaljnjih 200 evrov pa na 1 TB. Tipkovnico je treba kupiti posebej in stane 159 evrov.

Potem je tu še Surface Laptop, ki je končno deležen prenove ohišja. To je zdaj bolj elegantno in roba okrog zaslona je manj, zato ima slednji tudi večjo diagonalo s 13,8 palci namesto 13,5 palcev. Pri večji izvedbi ostaja 15 palcev. Še vedno vztrajajo pri priključku Surface Connect, na levi strani pa sta dva USB-C. Tudi tu srečamo kombinacijo Wi-Fi 7 in bluetooth 5.4, zaslon na dotik je vrste LCD, vendar s kar visoko svetilnostjo 600 kandel in tudi spodobno ločljivostjo (2340 x 1536 ali 2496 x 1664) ter osveževanjem 120 Hz. Cene se prav tako začnejo pri 1.299 evrih za X Plus in 256 GB SSD-ja (ter na srečo 16 GB pomnilnika), resnejše konfiguracije se hitro približajo ali celo presežejo dva tisoč evrov.

The post To so prenosniki, ki naj bi sprožili REVOLUCIJO appeared first on Tehnozvezdje.

Prenosniki, ki se bodo kvalificirali za ta naziv, bodo morali imeti procesor z »nevronsko« enoto (NPU), ki zmore vsaj 40 TOPS (40 bilijonov operacij na sekundo), in posledično lahko lokalno, brez pomoči »oblaka,« poganja več majhnih jezikovnih modelov (SLM, v nasprotju z velikimi jezikovnimi modeli, LLM, kot je ChatGPT oz. »pravi« Copilot). Za zdaj take procesorje za prenosnike proizvaja zgolj Qualcomm in na njegovih Snapdragon X Elite in Snapdragon X Plus, ki sta v bistvu ista reč, zgolj z različno frekvenco delovanja, tudi v pretežni meri temelji celotna iniciativa, sestavljena iz dveh delov.

Po eni strani so tu funkcionalnosti umetne inteligence za večjo produktivnost in ustvarjalnost ter pomoč pri delu, toda večino bo najbrž še bolj zanimala druga plat. Omenjeni procesorji naj bi namreč omogočali najmanj primerljive zmogljivosti z najnovejšimi AMD-jevimi, Applovimi in Intelovimi, toda rekordno dolgo trajanje baterije. V Microsoftu in Qualcommu govorijo o 22 urah gledanja videa brez vmesnega polnjenja. Če bo blizu 20 ur resnega dela ali morda brskanja po spletu, bo to resen preskok za prenosnike s sistemom Windows, kajti Macbooki z MacOS in Applovimi procesorji M so že blizu tem številkam.

Veliko bo odvisno od dvojega. Najprej od tega, kako so sam sistem in programi optimizirani za arhitekturo ARM. Vemo namreč, da je celotna programska oprema za Windows pisana za procesorje vrste x86, zato jo je treba popolnoma prilagoditi ali pa ukaze prevajati čez emulator. Prva poskusa z Windows RT in kasneje Windows on ARM sta se izjalovila, ker je bilo prilagojenih programov premalo, pa še mnogi niso delovali v 64-bitni obliki, prave emulacije pa ni bilo, in tudi zmogljivosti so bile pretežno obupne. Tokrat veliki razvijalci, kot je Adobe, obljubljajo prilagojene programe, tudi sprotno prevajanja ostalih pa naj bi delovalo in bilo zadosti hitro. Seveda se zaradi prejšnjih izkušenj ne moremo otresti skepse in bomo počakali na dejansko preizkušanje, preden bomo lahko razglasili, da je to res to.

Na predstavitvi se je Microsoft sicer popolnoma izognil temi »združljivost programov,« zato lahko upamo, da to zadevo tokrat res pripravili bolj temeljito kot v prejšnjih poskusih, ko je bilo delujočih programov in načinov, kako priti do njih, še manj kot za telefonih znamke Huawei po ameriški blokadi.

Potem pa je tu vidik z umetno inteligenco, ki se sliši atraktivno in marketinško všečno, vendar samo zaradi tega verjetno nihče ne bo kupoval novega prenosnika. Bodo pa funkcionalnosti, ki jih bom omenil v nadaljevanju, menda res delovale zgolj na osebnih računalnikih z oznako Copilot+ PC. Pri čemer je dobro in za zdaj neodgovorjeno vprašanje, ali bodo na voljo tudi za slovenske uporabnike. Microsoft ima obširno zgodovino »skrivanja« funkcij (in izdelkov) za uporabnike, ki nimajo na svojih napravah nastavljene ene od podprtih držav. Spomnimo se samo navidezne pomočnice Cortane.

Prva od funkcionalnosti UI, ki so jo prikazali, je »Priklic« (Recall). Ta bo spremljala vse, kar uporabnik počne na računalniku, in mu omogočala skok nazaj na nekaj, kar je delal pred časom, in je morda izgubil, želi popraviti in kakršen koli je že razlog za skok v preteklost. Na voljo bo časovni trak za pomikanje nazaj, predvsem pa kontekstualno iskanje (s tipkanjem in glasovno). Sistem bo v bistvu ustvarjal množico posnetkov zaslona, ki jih bo nato poskušal razvozlati z algoritmi strojnega učenja in prepoznavanja znanih vzorcev. Seveda bo mogoče to funkcionalnost izklopiti ali jo pri določenih opravilih oz. vsebinah omejiti, kajti nekateri se ne bodo počutili najbolje, če bodo vedeli, da jim nekdo »gleda čez ramo,« četudi se vse to dogaja lokalno in nič ne gre v kakšne strežnike. Zadeva bi bila lahko nerodna tudi, če bi se kdo polastil dostopa do računalnika in odkril kaj obremenjujočega v tej časovnici.

Druga možnost bo »Soustvarjanje« (Cocreate), kar je v bistvu že poznano. Gre za generiranje fotografij iz skic, opisov in podobnega. Potem bo na voljo še sprotno prevajanje med 44 jeziki (ni podatkov, katerimi) in ustvarjanje zapiskov, pa studijski učinki med video pogovori, pomoč pri uporabi običajnih funkcij sistema Windows in podobno.

Prvi prenosniki Copilot+ PC, vključno z novimi modeli Surface, bodo predvidoma naprodaj od sredine junija naprej. Vendar o njih več v enem od prihodnjih člankov.

Fotografije: Microsoft

The post Morda gre v tretje za Microsoft končno rado in bomo res deležni revolucije pri prenosnikih appeared first on Tehnozvezdje.