Posvetimo se najprej sejmu IFA. Ta je šel od začetka pandemije naprej skozi različne faze in ima zdaj tudi drugega organizatorja. Izvedba 2020 je bila smešna, pripravljena zgolj zato, da je nekaj bilo in da so tja pripeljali novinarje. Leto kasneje so nato sejem odpovedali, čeprav bi ga lahko izvedli, kar je dokazal ravno prvi IAA Mobility v Münchnu teden kasneje, kot bi morala biti IFA. Lanska izvedba večino prisotnih ni navdušila, očitno tudi ne interesnega združenja tehnološke industrije Gfu, ki je lastnik znamke IFA. Zato je slednje prekinilo sodelovanje s podjetjem Messe Berlin in poiskalo novega partnerja za organizacijo sejma, to je britansko podjetja Clarion Events. Sam dogodek sicer ostaja na berlinskem sejmišču, tako da Messe Berlin še vedno nekaj zasluži z njim, toda pozna se, da je drugačen. Sama organizacija je bila letos ena boljših doslej, o vsebini in kakovosti dogodka pa imamo nekoliko mešane občutke.

Še vedno je bilo mogoče videti in v roke prijeti marsikaj, tudi take izdelke, ki sicer do nas ne pridejo. Tudi kar veliko vsega so nakopičili v skoraj 30 hal, pa vendar nekako ni bilo enako kot v najboljših letih. Manjkal je pravi pomp, blišč, veliki razstavni prostori z ogromno zanimivostmi, med katerimi si zlahka kakšno zgrešil, če nisi bil dovolj pozoren ali na tesnem s časom. Tokrat se je dalo vse obhoditi zelo hitro, ker je bilo preprosto bistveno manj res zanimivega, in predvsem so se določeni izdelki zelo ponavljali, samo drugačna ohišja in napise so imeli.

Organizatorji so se pohvalili, da je sejmišče popolnoma zasedeno. Tehnično gledano to velja, vendar je bilo marsikje mogoče opaziti precejšnje razmake med razstavnimi prostori in mnoga podjetja, ki bi se nekoč stiskala nekje v spodnjih, manj pomembnih halah, so tokrat imel dokaj centralno pozicijo in nekajkrat več prostora. Nekdaj so Samsung, LG, Sony, Panasonic, Philips (skupaj s tem, kar pod to znamko ponuja TP Vision) in morda še kdo, ki sem ga nenamenoma pozabil, imeli zakupljene celotne dvorane. Tokrat sta bila prisotna le korejska velikana, pa še to samo prvi v standardnem obsegu. Polovici nekdanje Philipsove hale pa sta si razdelila Hisense in TCL.

Kakor koli organizatorji poudarjajo dobro zasedenost sejmišča in imena prisotnih podjetij, ni mogoče ubežati dejstvu, da mnogih velikih znamk s področja zabavne elektronike letos ni bilo v Berlinu, da so manjkale odmevne, pomembne predstavitve in da so bile nekatere celotne kategorije naprav zelo slabo ali ničelno zastopane. Običajno so kraljevali televizorji, tokrat smo se nagledali robotskih čistilcev in baterij (za kampiranje in podobno). Seveda lahko argumentiramo, da se trg spreminja, toda televizorji zanesljivo ostajajo pomembna kategorija in letos IFA ni dala dobrega vpogleda, kaj je tu novega in kdo kaj ponuja. Še celo LG ni prikazal enega samega! Tudi avdio del je bil precej zapostavljen, prenosnike smo videli zgolj pri podjetju MSI, medtem ko je Lenovo hlinil, da predstavlja novosti na Ifi, a ga v resnici na sejmu ni bilo. Telefoni že standardno niso bili v ospredju, toda vseeno smo bili skozi leta deležni pomembnejših novosti kot sta letošnja Honor Magic V2 in Fairphone 5.

Ne dvomim, da naslednja IFA ob stoletnici prireditve bo, pa najbrž še kakšna za njo. Vseeno pa me malo skrbi prihodnost sejma in podobno kot pri drugih, v prvi vrsti barcelonskem MWC-ju, se zlagoma zmanjšuje nabor razlogov za novinarski obiska. Še posebej ob naraščajočih izdatkih.

Morda še za odtenek manj optimističen sem glede salona IAA. Ta je bil za novinarsko srenjo znova razdeljen na dvoje, prvi dan, tudi s predstavitvami, je potekal na sejmišču, drugi dan smo se preselili na trge v središču bavarske prestolnice, kjer si je novosti lahko ogledala splošna javnost. Žal ni bilo prav veliko videti. Renault je prikazal novega Scenica, Volkswagen, Mercedes-Benz, Opel, BMW, Cupra in še kdo nekaj konceptov, večinoma brez kakršnih koli podatkov, zgolj z nepomembnim dizajnom (ki se bo do morebitnega končnega izdelka v večini primerov popolnoma spremenil), kitajski BYD je vložil veliko energije v dvig prepoznavnosti, pri Fordu smo končno lahko v živo pogledali že napovedane nove modele, Tesla je razstavila prenovljeni Model 3, to pa je bilo skupaj s še nekaj kitajskimi znamkami (Avatr, Dongfeng, Leapmotor, …) pretežno to. V primerjavi z nekdanjim orjaškim frankfurtskim salonom skromno, tudi v obsegu razstavnih prostorov.

Tisti del v mestu je sicer po svoje posrečen, ljudem ni treba hodit nikamor, avte imajo dobesedno pred nosom, nekateri paviljoni so bili zelo domiselni in atraktivni (Porsche, Volkswagen, Cupra, tudi BYD), vzdušje je bilo v lepem vremenu in brez koronskih ukrepov, ki so omejevali izkušnjo na dogodku pred dvema letoma, zelo dobro. Sva pa z Marjanom dobila občutek, da je bila gneča manjša kot tedaj. Morda sva prezgodaj zapustila prizorišče, morda sva v spominu potencirala tisto izpred dveh let, pa vendar nisva zaznala pravega navala. Žal so tudi tu nekateri, ki so v prvi izdaji razstavljali (Dacia, Hyundai, Kia, Polestar), tokrat manjkali ali pa ponujali le testne vožnje. Slednje niso napačna ideja, mogoče je dobiti nekaj vtisa o avtu, a mestno okolje z gnečo in nizkimi omejitvami hitrosti za to vendarle ni najbolj primerno.

Naslednje leto naj bi bil znova na vrsti pariški salon, ki se je od nekdaj izmenjeval s frankfurtskim in ki so ga nazadnje pripravili l. 2018. Kaj bo prinesel, če se bo zgodil, je težko napovedovati. Kot tudi prihodnjega münchenskega. Ta že zaradi nemške avtomobilske industrije zagotovo ima nekaj trdnih podpornikov, ali pa bodo ti dovolj za obstanek in mogoče še kakšno nadgradnjo, ki je letos ni bilo opaziti, pa je vprašljivo.

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Sejem bil je navidezno živ appeared first on Tehnozvezdje.