Znamke, ki jih zastopa Emil Frey, so letos skupno na malo manj kot 18-odstotnem tržnem deležu, lani so imele prek 20 odstotkov. Padec je Tomšič pripisal predvsem menjavi modelov pri Citroenu (kar dolgo so čakali na novega C3, za katerega imajo menda že več sto naročil) in drugačni strategiji znamke Mercedes-Benz, ki se vse bolj umika z množičnega (razredi A, B, GLA, GLB) in se bolj usmerja v prestižni del trga. Skupno bodo sicer dobavili približno 11 tisoč osebnih avtomobilov, s čimer da so izpolnili osnovne cilje. Prav tako s 700 milijoni evrov prihodkov, kar je na nivoju lanskega leta.

Tomšič je med pregledom leta večkrat izrazil nezadovoljstvo glede prodaje električnih vozil, saj bi po njegovem mnenju »vsa ta leta investicij že morala kaj doprinesti, a še vedno niso.« Letos smo denimo pri znamki Peugeot slišali napoved, da bo električna različica predstavljala deset odstotkov prodaje pri modelu 3008, vendar se to za zdaj ni uresničilo, doslej so se v podatkih o novih registracijah znašli zgolj trije primerki, pa še ti v prvi polovici leta. Bolj uspešni so bili znova z e-208, novembra so jih denimo prodali 40, verjetno je šlo vnovič za kakšen »flotni« posel, skupna številka se je tako za 2024 povzpela na 78. Lanski evropski avto leta Jeep Avenger je denimo pri 21 prodanih primerkih, Peugeot e-2008 pa pri 25-ih. Pri nobenem od modelov niso izpeljali kakšne na subvencijo Borzena vezane atraktivne akcije, s kakršno so denimo v preteklosti prodali nekaj večje število Citroenov e-C4 in ki jih dokaj uspešno izvajajo nekatere konkurenčne znamke. Zaradi nizkih številk V Emil Freyju ne kopičijo zalog električnih modelov, so pa zadovoljni s povpraševanjem in rezervacijami za novega, od ostalih tovrstnih precej cenejšega Citroena e-C3.  

Kot je dejal Tomšič, sam verjame v to področje, vendar trud ne daje rezultatov. »Enastavno ne gre tako, kot bi morali iti. Kljub subvencijah, kljub spodbudam, postavljanju infrastrukture.« Po njegovem mnenju bi se Evropa nasploh morala zadeve lotiti drugače, z manj »prisile,« vendar je prepričan, da bodo ti avtomobili, ki so po njegovih besedah dobri, prihodnost. V prihodnjem letu si v tem pogledu največ obeta od Citroena e-C3 in tehnično sorodnega Fiata Grande Panda. Ta dva naj bi pomenila preboj v množičnost pri dotičnem uvozniku.

Na dogodku se niso dotaknili pretresa v skupini Stellantis, ki jo je eno leto predčasno zapustil glavni izvršni direktor Carlos Tavares, in se po njegovem odhodu že obrača nekoliko drugače. Znova se je pridružila združenju avtomobilskih proizvajalcev ACEA, ki se zavzema za omilitev okoljskih zahtev, kaj bo s prihodnjo platformsko in modelsko usmeritvijo, pa bo verjetno določil šele prihodnji direktor (ali direktorica). Verjetno pa je vsem postalo jasno, da bo treba znova preiti na večjo pestrost in razlikovanje med znamkami.

Naslovna fotografija: Stellantis

The post »Pri električnih doslej veliko truda za malo učinka« appeared first on Tehnozvezdje.

Novi C3 je povsem drugačen kot obstoječi. Precej bolj oglat in na videz skoraj SUV-jevski. Dolg je 4,01 m in z 1,57 m višine za skoraj 10 cm višji od predhodnika. Tudi oddaljenost od tak se je precej zvišala s 135 mm na kar 197 mm, torej ima avto skoraj terenske predispozicije. Tudi sedi se za 7 cm višje in v kabini naj bi bilo več prostora, v prtljažniku pa minimalno, za 10 l, saj je narasel na 310 l. Velika novost je seveda povsem električna izvedba, ki so jo predstavili najprej in s katero naj bi bil e-C3 eden prvih zares dostopnih in hkrati s svojo kapaciteto baterije – 44 kWh vrste LFP – vsakdanje uporabnih tovrstnih vozil. Avtomobili, kot so Dacia Spring, Renault Twingo e-tech electric in podobni namreč nudijo precej manj kilovatnih ur zaloge in s tem dosega – pri e-C3 obljubljajo 320 km po meritvi WLTP, kar bo v praksi verjetno pomenilo nekje do 250 km ali bliže 300 brez avtoceste –, medtem ko so Peugeot e-208, Opel Corsa-e in drugi s podobno velikimi baterijami praviloma dražji. Novinec je od slednjih sicer nekoliko šibkejši, saj ga poganja elektromotor s 83 kW (113 KM) moči in 120 Nm navora. Bencinski trivaljni 1.2 razvije moč 74 kW (101 KM) pri 5.500 vrtljajih na minuto in nudi spodobnih 205 Nm navora od 1.750 vrtljajev naprej (kot svoje začne dodajati turbina). Povezan je z ročnim šeststopenjskim menjalnikom. Hibridna izvedba, ki bo na voljo v drugi polovici leta, bo temu motorju dodala elektromotor z 21 kW ter elektrificirani menjalnik z dvojno sklopko (e-DCS6) in naj bi omogočala polovico mestne vožnje v povsem električnem načinu. Kakšne bodo cene za hibrida, še ne vemo, znane pa so za bencinskega in povsem električnega C3.

V obeh primerih sta na voljo osnovni nivo opreme You in skoraj kompletni Max. Pri slednjem je namreč mogoče doplačati le še za »zimski« paket, ki za 700 evrov vsebuje ogrevane vetrobransko steklo, volan in sprednje sedeže ter meglenke, pri električnem pa še trifazno polnjenje na izmeničnem toku, to stane 400 evrov, kar toplo priporočam, sicer se bo avto doma polnil počasi, zelo verjetno z 2,3 kW (pri 10A varovalkah) ali morda s 3,7 kW (16A), na javnih polnilnicah pa največ s 7,4 kW. Doplačljive so še barve, razen »vključene« svetlo modre, ki je pri višjem nivoju opreme tudi kombinirana z belo streho (enako velja za črno, medtem ko bela, rdeča in siva karoserija pomenijo črno streho).

Bencinski C3 You stane 15.990 evrov oz. 14.990 s financiranjem (po domače na lizing). Oprema max je tri tisočake dražja, stane 19.000 oz. 18.000 evrov s financiranjem. Cena za e-C3 You znaša 24.800 evrov, kar pomeni 8.810 evrov »pribitka« v primerjavi z bencinom, toda popust na financiranje je tu polovico višji, tako da z njim avto stane (v osnovi, brez preplačila zaradi obresti) 23.300 evrov. Država še vedno nudi 6.500 evrov subvencije za električna vozila do nakupne cene 35 tisoč evrov, torej lahko na koncu kupca osnovi e-C3 stane 16.800 evrov oz. raje kakih 18.000 tisoč evrov z upoštevanimi obrestmi pri lizingu. Doplačilo za opremo Max prav tako znese nekaj več kot tri tisočake, cena je postavljena na 28.000 evrov oz. 26.500 evrov s financiranjem, kot rečeno, pa je smiselno doplačati za trifazni polnilec in tudi zimski paket ni odveč, to pomeni še dodatnih 1.100 evrov.

Oprema Max sicer prinaša veliko dobrot, med drugimi samodejno klimatsko napravo, stekla z boljšo akustično izolacijo, osrednji zaslon z navigacijo in možnostjo Android Auta ter Carplayja (You premore zgolj nosilec za telefon in povezovanje po bluetoothu), brezžično polnjenje telefona, LED zadnje žaromete, 17-palčna lita namesto 16-palčnih jeklenih platišč, vzdolžne strešne nosilce, različne dizajnerske elemente, po višini nastavljiv voznikov sedež, po tretjinah deljivo zadnjo klop, sredinsko konzolo z naslonom za roke, boljše materiale, priključke USB-C in še kaj. Najbrž dovolj razlogov za izbiro dražje različice. Ali je avto dejansko vreden denarja, pa bomo lahko presodili šele takrat, ko bomo z njim opravili vsaj nekaj prvih kilometrov oz. ga bomo imeli priložnost konkretneje preizkusiti.

Cenik

• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!
• 
  Urin ni ravno tema za pogovore. Ali pač?

The post Možno je naročiti nova Citroena e-C3 in C3, prve dobave poleti appeared first on Tehnozvezdje.

Za osvežitev spomina. Povsem novi e-C3 – model bo sicer na voljo tudi kot »klasični« C3 z bencinskim motorjem – bo električni naslednik priljubljenega modela nižjega razreda, dolg skoraj natanko 4 m (4.015 mm), s 310 litri prtljažnika, integriranimi sanmi za strešne nosilce pri višji opremi in, kar je predvsem pomembno, baterijo s kapaciteto 44 kWh, ki naj bi zagotavljala 300 km dosega po ciklu WLTP. Glede na izkušnje s Peugeotom e-208 in ostalimi modeli iz skupine Stellantis z enakim pogonskim sklopom, tudi Citroenovimi, ki premorejo 45 kWh zaloge v bateriji, bi napovedali do 250 km realnega dosega v toplejših temperaturah in do 200 km pozimi. Baterija je sicer vrste LFP (litijev železov fosfat), ki ji polnjenje do 100 odstotkov ne povzroča degradacije, zaradi česar ne bo problema ves čas izkoriščati polnega dosega (seveda je predpogoj ustrezna možnost polnjenja). Poleg polnjenja z izmeničnim tokom (6 m dolg kabel je menda priložen, kar je precejšnja redkost) je na voljo tudi hitro z enosmernim, pri čemer je največja moč 100 kW, od 20 do 80 odstotkov pa naj bi trajalo 26 minut. Moč elektromotorja znaša 83 kW (113 KM) in navor 120 Nm. Pospešek od 0 do 100 km/h bo trajal natanko 11 s, najvišja hitrost pa bo omejena na 135 km/h. Za primerjavo, omenjeni Peugeot e-208 (govorimo še za stari model, ne za prihajajočega prenovljenega z novim pogonskim sklopom) do 100 km/h pospeši v dobrih osmih sekundah, najvišja hitrost pa je 150 km/h.

Doslej smo si e-C3 lahko ogledali zgolj statično, predstavitve z možnostjo voženj še niso pripravili. Takrat je naredil dober vtis, zunaj deluje dokaj robustno, znotraj pa lično in uporabno. Še posebej nam je všeč, kako so izvedli nizek »projekcijski« zaslon za merilniki. Osrednji je sicer tudi prisoten, a zgolj pri višji opremi, nižja predvideva integracijo voznikovega pametnega telefona, podobno kot denimo Dacia Sandero.

Poglejmo torej nemški cenik. Mimogrede, čakamo še odgovore, ali lahko v Sloveniji pričakujemo enake oz. podobne cene ter kdaj bo avto naprodaj. Osnovna različica You torej stane 23.300 evrov in njena oprema med drugim vsebuje šest zračnih blazin, aktivno pomoč pri zaviranju v sili, držanje na voznem pasu, prepoznavanje prometnih znakov, ročno klimatsko napravo, LED dnevne luči in žaromete spredaj, omenjene digitalne merilnike, parkirna tipala zadaj, regulator in omejevalnik hitrosti, priključke USB-C, 16-palčna jeklena platišča in enofazni polnilnik za izmenični tok z najvišjo močjo polnjenja 7,4 kW. Edina opcija, poleg kovinske barve, ki jo je mogoče doplačati pri tej opremi, je trifazni polnilnik (do 11 kW) za 400 evrov, kar se zdi dokaj razumna cena.

Različica Max po ceniku velja 27.800 evrov, torej 4.500 evrov več, vendar prinaša zares obilico opreme in avto povsem predrugači. Že na zunaj, saj doda dvobarvno karoserijo (z belo streho), omenjene integrirane strešne nosilce (kot pri karavanih ali SUV-jih), 17-palčna lita platišča in 3D-LED luči zadaj. Notranje oblazinjenje je drugačno in na sredini je 10,25-palčni zaslon z navigacijskim sistemom, možnostjo Android Auta in Carplayja ter radijskim sprejemnikom DAB+ in prikazom vzvratne kamere. Klimatska naprava je samodejna. Določeni detajli so obarvani belo, rumeno ali rdeče. Na voljo je odlagališče za pametni telefon z brezžičnim polnjenjem, priključki USB-C so tudi zadaj, voznikov sedež je nastavljiv po višini, brisalci so samodejni, vzvratno ogledalo premore samozatemnitev, naslonjalo zadnje klopi se podira v razmerju 60:40 in stekla zadaj so zatemnjena. Za 700 evrov je mogoče doplačati še »zimski paket«, ki doda ogrevane sprednje sedeže, ogrevan volan, ogrevano vetrobransko steklo in prednje meglenke. Tudi tu je na voljo trifazni polnilnik za 400 evrov. Ko prištejemo vse to in morda še katero od barv, se cena povzpne čez 29 tisoč evrov.

Če hočete moj hiter komentar, bi raje kot dva popolna ekstrema na vsaki strani oz. osnovno izvedbo bolj zaradi izpostavljanja njene cene kot zaradi česa drugega videl ali še eno stopnjo vmes ali izhodiščno različico za 25 tisoč evrov z nekoliko več opreme. Mnoge od naštetih zadev, ki so danes pretežno samoumevne (po višini nastavljiv sedež, samozatemnitveno ogledalo, klop v razmerju 60:40, zatemnjena stekla, polnjenje telefona na zadnji klopi, tudi samodejna klimatska naprava in še kaj) ne bi smele povišati cene za več kot tisočaka in pol. Citroenov predstavnik je pred časom napovedoval tri pakete dodatne opreme, od katerih naj bi vsak stal po 1.100 evrov, in ti bi verjetno odpravili večino mojih pomislekov, toda o njih vsaj v Nemčiji za zdaj ni ne duha ne sluha.

The post Citroen e-C3 se v Franciji in Nemčiji res začne pri 23.300 evrih, a tak, kot ga hočeš, stane 29 tisoč evrov appeared first on Tehnozvezdje.

Tako kot še nekateri proizvajalci, so v Citroenu napovedovali ceno pod 25 tisoč evri. Zdaj so jo uradno postavili na 23.300 evrov, pri čemer so seveda mogoča odstopanja v državah, kjer je znamka prisotna čez uvoznike, kot denimo v Sloveniji. Toliko bo stala izhodiščna različica You z nekoliko okrnjeno opremo, predvsem infozabavno, drugi nivo Max bo zelo verjetno presegel mejo 25 tisočakov. V prodajnih salonih naj bi bil prihodnjo pomlad.

E-C3 bo imel baterijo vrste LFP s kapaciteto 44 kWh, pri čemer ni podatka, ali gre za bruto ali za neto številko, ki naj bi zagotavljala do 320 km dosega z enim polnjenjem. Na izmeničnem toku se bo lahko polnil z 11 kW (trifazno), na enosmernem pa do 100 kW in od 20 do 80 odstotkov ga bo menda mogoče napolniti v 26 minutah. Baterija LFP ima v katodi litij-železov fosfat namesto za zdaj še vedno pogosteje uporabljane kombinacije niklja, mangana in kobalta. Njena energijska gostota je nekoliko manjša, vendar ni dovzetna na vžige ter degradacijo, če jo polnimo do 100 odstotkov. Predvsem slednje bo zagotovo marsikomu prišlo prav. Za pogon bo skrbel elektromotor s 83 kW (113 KM) moči, ki bo zagotavljal pospešek od 0 do 100 km/h v enajstih sekundah, medtem ko naj bi bila najvišja hitrost omejena na 135 km/h.

Platforma, ki so jo uporabili za ta izdelek, je bila sprva namenjena modelu C3 za neevropske trge, nakar so jo predelali v električnemu pogonu prilagojeno, dopušča pa tudi možnost vgradnje motorjev z notranjim zgorevanjem, in menda tudi poskrbeli, da se bo na varnostnih novinec odrezal dobro. Če se bo tudi na cesti izkazal, bo to svojevrsten dokaz, da ni pri vsakem avtu nujna sofisticirana in tehnološko napredna ter posledično draga osnova.

Sam avto je precej drugačen od zdajšnjega C3, bistveno bolj oglat in tudi višji (spominja me na model Opel Mokka), s čimer bodo uporabniki imeli, po besedah predstavnikov znamke, boljši pregled nad dogajanjem na cesti ter lažje vstopanje in izstopanje. Sedenje bo za kar 10 cm višje, tudi avto z 1,57 m višine, oddaljenost od tal pa dobrih 16 cm, kar bo tudi pripomoglo k premagovanju določenih ovir. Malček bo sicer dolg le 4,01 m, toda zaradi oblike bo prtljažnega prostora za 310 l. Koliko bo prostora v notranjosti, bomo videli, obljubljajo pa komfortne sedeže in dobro počutje, pa tudi komfortno vzmetenje s progresivnimi hidravličnimi omejevalniki. Zunanjost bo mogoče malenkostno celo poosebiti z menjavanjem vstavkov na sprednjem blatniku in zadnjem stebričku.

Znotraj najbolj izstopa nenavadna rešitev za merilnike, ki so v bistvu odsev vodoravno postavljenega zaslona, podobno kot Peugeot dosega 3D-učinek na zaslonih pred voznikom. Le da bo tu zgolj ta nivo, brez osnovnega zaslona. Na sredini bo pri višji opremi 10,25-palčni zaslon (»tablica«), pri nižji pa držalo za pametni telefon, na katerem se bodo podatki in vsebine prikazovali čez namensko aplikacijo, podobno kot denimo pri avtomobilih Dacia ali Volkswagnu e-Up.

V omenjeni osnovni opremi bodo denimo samodejno zaviranje v sili, tempomat, LED žarometi spredaj, omenjeni merilniki, ročna klimatska naprava, parkirna tipala zadaj, šest varnostnih blazin in komfortno vzmetenje. Za l. 2025 napovedujejo še izvedbo z manjšo baterijo, ki bo zagotavljala do 200 km dosega, in ceno 19.990 evrov. Poleg tega pa še nekoliko večji, SUV-jevski model (»Aircross«).

Fotografije: Stellantis

• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!
• 
  Urin ni ravno tema za pogovore. Ali pač?

The post Citroen e-C3 je predstavnik novega vala električnih malčkov za manj kot 25 tisoč evrov appeared first on Tehnozvezdje.

Proizvajalci že dlje časa napovedujejo električne avto z vstopno ceno 25 tisoč evrov. Med prvimi je začel o tem govoriti Volkswagen, ki je tudi prikazal (na hitro izgotovljeni) koncept ID.2All, nekaj podobnega bosta seveda na enaki osnovi pripravili tudi znamki Cupra in Škoda (medklic, očitno je znamka SEAT popolnoma izpadla iz igre in se bodo v Martorellu osredotočili na Cupro). V zadnjem času sta se podobnim obljubam pridružili še Stellantisovi znamki Citroen in Fiat. Prva menda pripravlja e-C3 in druga električno izvedbo Pande, oba naj bi se cenovno prav tako začela nekje okrog omenjene meje. Zagotovo se bo pridružila še katera izmed znamk iz koncerna, najmanj Peugeot. Potem je tu še Renault z napovedano novo »petko« (Renault 5), ki bo verjetno neposredna konkurenca Pandi, nekakšna zamenjava za Twinga, medtem ko bo Renault 4 (»katra«), kolikor je razumeti namige, nekoliko večji avto, posredno bo nadomestil model Zoe, in bo bolj tekmoval z ID2.All, e-C3 in podobnimi.

Težava je v tem, da vsi omenjeni proizvajalci ta čas prodajajo električne avtomobile, nekatere precej starejše zasnove, s cenami od 35 tisoč evrov navzgor. Zunaj določenih akcij, ki pa niso redna ponudba, in do katerih še pridemo, ne kažejo kakšne resne volje za pocenitve. Tudi ti avti so večinoma predstavniki nižjih razredov in nimajo zelo velikih baterij. In zdaj bi kar naenkrat podobne ali nekoliko manjše ponujali za deset (ali več) tisočakov manj. Precej verjetno je, da bodo vstopne različice, ki bodo morda celo res na voljo za ciljno ceno, imele dokaj majhno kapaciteto baterije, primerno predvsem za mestno uporabo (kakršne v Sloveniji praktično ni), in skromno opremljenost. Vse zares uporabne izvedbe pa bodo stale 30 tisoč evrov in več. Verjamem, da lahko nova zasnova zniža stroške izdelave, da se bodo baterije in drugi deli, specifični za električna vozila, sčasoma cenili ali se celo že. Toda to se za zdaj zelo malo odraža na cenah končnih izdelkov, zato je težko verjeti napovedim o novih, bistveno cenejših avtomobilih.

Pri čemer, da ne bo kakšne pomote, je 25 tisoč evrov za majhen avto z majhno baterijo še vedno občutno preveč. Za tako ceno – v salonu, pred kakšnimi subvencijami -, bi se moralo dati dobiti avto, ki je vsestransko uporaben. Tudi za daljše razdalje, za na morje ali na smučanje, prevažanje koles (na kljuki) in druge namene.

Danes se v Sloveniji, če gre verjeti temu, kar trgovci oglašujejo na najbolj znanem spletnem oglasniku (priznam, nisem hodil v salone preverjat), da kupiti konkreten električni avto za 25 tisoč evrov. Ne sicer tak, kot sem ga opisal, vendar tudi ne mislim na že omenjenega Twinga e-tech electric ali Dacio Spring. Govorim o Oplovi Corsi-e, ki jo s skoraj vso opremo (vključno s trifaznim polnilnikom za izmenični tok) oglašujejo za 31.500 ali 31.900 evrov. Z novo, višjo subvencijo Ekosklada v višini 6.500 evrov je tako končna cena (približno) 25 tisočakov. Kar, ponavljam, še vedno ni poceni, a je bistveno ugodneje od bolj ali manj vsega ostalega. Pri tem gre seveda za odprodajo preostale zaloge tovarne, preden začne s proizvodnjo prenovljene različice, in hkrati za pomoč države pri doseganju kolikor toliko atraktivne cene. Za manj kot 35 tisočakov, kolikor je zgornja meja za višji znesek subvencije, pri višjih maloprodajnih cenah se spusti na 4.500 evrov, je mogoče najti tudi določene primerke Citroenov e-C4 in daljšega, štirivratnega e-C4 X ter Peugeota e-208. Vsi imajo enak pogonski sklop z baterijo bruto kapacitete 50 kWh (neto približno 45 kWh), elektromotorjem moči 100 kW oz. 136 KM (v voznem načinu Sport, medtem ko je v načinu Normal moči 80 kW) ter toplotno črpalko. Tudi ostala tehnologija je enaka ali zelo podobna. Razlikujejo se po obliki, velikosti, sedežih in nasploh počutju v avtu ter še najbolj v voznih lastnostih.

Vse omenjene smo intenzivno in ekstenzivno testirali v zadnjih letih, ravno Corso-e smo (isti avto) imeli na testu celo dvakrat, z razmakom dobrega leta in pol, medtem ko Peugeota e-208 že več kot pol leta uporabljamo za svoje zasebno primarno vozilo za vsakdanje prevažanje. Kot skoraj najcenejši predstavniki e-mobilnosti na slovenskem trgu se nam s temi »akcijskimi« cenami glede na vse drugo, kar je mogoče kupiti, in je večinoma bistveno dražje, zdijo kar zanimivi. Z nekaj predpostavkami. Primerni so za uporabnike, ki lahko polnijo doma, po možnosti z dinamično stensko polnilnico, imajo vsakodnevne ali vsaj pogoste vožnje in jim to nanese dovolj kilometrov, da z razliko med ceno domače elektrike in bencina ali dizla na bencinski črpalki sčasoma pokrijejo še vedno dražji nakup avta, in imajo poleg tega v gospodinjstvu še en avto, bolj primeren za daljše razdalje in morda tudi z več prostora. Dosega ima omenjena falanga za dnevne potrebe dovolj, pri Corsi ni bilo videti kakšnega poslabšanja zaradi starosti baterij, in hitro polnjenje na ustrezni polnilnici (žal jih na slovenskih avtocestah ni veliko) omogoča, da baterija v približno 20 minutah pridobi približno polovično kapaciteto.

Več o porabi in ostalih izkušnjah z e-208 smo povedali v novem videu, predvsem pa izpostavljamo, da sta še posebej ta model in Corsa-e čeprav na zunaj povsem enaka, v vožnji povsem drugačna od bencinskih ali dizelskih različic. Po našem mnenju veliko bolj prijetna, še posebej skozi naselja in v zgoščenem prometu, kjer je kombinacija pogona brez menjalnika in s takojšnjo odzivnostjo motorja ter aktivnega prilagojevalnika hitrosti naravnost sanjska, tudi zabave je z elektromotorjem precej več in ta vidik zagotovo odtehta nekaj cenovne razlike.

Peščica vozil za 25 tisoč evrov, ob pomoči kar radodarne državne pomoči (!), hkrati še nikakor ne pomeni bistvenega izboljševanja stanja na trgu. Vsa omenjena vozila imajo »redno« ceno še naprej blizu 40 tisočakov, le s popusti za omejene zaloge jih trgovci spravijo dovolj nizko, kjer potem še subvencija dodatno olepša zadevo. Ko bodo prišle prenovljene generacije teh modelov, ne dvomim, da bodo cene dobro opremljenih znova na starih nivojih ali še višje. Tudi ostali proizvajalci oz. uvozniki ne kažejo kakšnih znakov, da bi jim bilo v interesu opazno nižati cene in potencialno loviti višjo subvencijo. Med kandidati bi bili denimo Hyundai Kona iz obstoječe zaloge (z manjšo od dveh možnosti baterije), Kia e-Soul, MG4 in Renault Megane e-tech electric (z manjšo baterijo), vendar pri teh opažamo kvečjemu trmasto vztrajanje pri cenah, postavljenih pred časom.

Situacija je še posebej frustrirajoča, ker ima elektrifikacija večji smisel ravno pri manjši avtomobilih. Ne onesnažujejo (z izpusti in tudi zvočno) v mestih oz. naseljih, v vožnji so, kot sem že povedal, neprimerljivo boljši kot podobni bencinski ali dizelski, pri uporabi za vsakdanje poti ni težava krajši doseg, v njih ne potrebujemo ogromno prostora za prtljago (in tudi potnike). Toda za tovrsten »drugi« avto mora biti cena ne samo sprejemljiva, ampak res ugodna. Bojim se, da se tudi z novo generacijo vozil, ki jo tako pompozno obljubljajo, proizvajalci temu ne bodo približali.

• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!
• 
  Urin ni ravno tema za pogovore. Ali pač?

The post Kako naj jim verjamem, da bodo izpolnili obljubo o bistveno cenejših električnih vozilih? (#video) appeared first on Tehnozvezdje.