»Po navedbah dobro obveščenih virov, Microsoft letos ne bo izdal operacijskega sistema Windows 10X in verjetno sploh nikoli v taki obliki, kot so napovedovali. Podjetje je razvojne vire usmerilo v osnovni Windows 10,« je zapisal novinar omenjenega portala Brad Sams. Za tako odločitev naj bi bilo več razlogov, med drugim zaostajanje za želeno časovnico in slabe izkušnje z uvajanjem novih platform na področjih z močno zasidranimi igralci.

Windows 10X naj bi bil nekakšen konkurent operacijskemu sistemu Chrome OS in računalniki z njim bi tekmovali proti (v ZDA) vse bolj priljubljenih chromebookom. Prvotno so ga sicer zasnovali za naprave z dvema zaslonoma, kakršna naj bi bila Surface Neo, katere prototip so pokazali jeseni 2019. Toda lani je že postalo jasno, da ta projekt ne gre povsem po načrtih, in Windows 10X so začeli prilagajati za klasične prenosnike z enim zaslonom. Namesto zapletenega jedra, ki resda zagotavlja združljivost za nazaj, a hkrati povečuje kompleksnost in otežuje zadovoljivo delovanje na šibkejši strojni opremi ter doseganje varnosti uporabnika, naj bi novi sistem imel modularno zasnovo in ločeni področji za operacijski sistem, programe, gonilnike in datoteke uporabnikov. Nekako v slogu operacijskih sistemov za mobilne naprave, kjer imajo uporabniki, pa tudi škodljiva koda, precej manj dostopa do spodnje »plasti«, po sistemu Chrome OS pa naj bi se zgledovale spletne aplikacije.    

Dozdajšnji poskusi ponuditi enostavnejši Windows so se izjalovili po hitrem postopku, z malo prodanimi računalniki in zadovoljnimi uporabniki ter velikimi finančnimi izgubami. Še posebej Windows RT je bil popolna polomija, a tudi Windows 10S (oz. kasneje Windows 10 v načinu S) ni bil kaj dosti bolj uspešen. Microsoft je vedno trčil na dve temeljni oviri pri teh novih platformah – nepodporo za obstoječe programe (»Win32«) in sušo z novimi programi (aplikacijami). Uporabniki pričakujejo, da bodo lahko znotraj okolja, ki se mu reče Windows, poganjali programe za Windows. In nasploh se (ne samo danes, ampak že leta) v vsakem okolju nadejajo programov za vse ključne storitve.

V vsakem primeru tako Windows 10 ostaja osrednji Microsoftov operacijski sistem. Kaj lahko v podjetju storijo, da bo bolj primeren za manj zmogljive računalnike in za zaslone na dotik, pa očitno ostaja odprto vprašanje.

The post Microsoft obupuje nad poenostavitvijo Windows 10 appeared first on Tehnozvezdje.

Prvi Yoga Book je bil majhen, zelo tanek in lahek, vendar na žalost procesorsko podhranjen prenosnik. Z njim so merili predvsem na umetniške duše, saj za tipkanje prazna površina z narisanimi tipkami ni bila najbolj primerna. Nova izvedba je še vedno majhna in res lahka, v mnogih vidikih pa je bistveno izboljšana. Glavni zaslon z diagonalo 10,8 palcev ima ločljivost 2560 x 1600 in procesor je zdaj iz družine core m (m3 ali i5-7Y54). Slednje ni niti najnovejše niti idealno, a velik napredek in tudi omogoča izdelavo brez prisilnega hlajenja. Žal je pomnilnika še vedno samo štiri gigabajte. Operacijski sistem pa je tokrat samo Windows 10, androidna različica je izpadla. Logično, glede na izbiro procesorjev.

Vse našteto predpostavlja funkcionalen računalnik za vsakdanja opravila, toda glavni draž, lahko pa tudi cokla, je v spodnjem zaslonu. Tam, kjer bi morala biti tipkovnica, je velik ekran s tehnologijo e-črnila. Ta lahko služi v treh funkcijah – kot tipkovnica, površina za pisanje ali risanje, in kot e-bralnik. Tipkovnico so tokrat precej dodelali, še vedno pa bo pretežno uporabna za priložnostno tipkanje. Komur so daljša besedila kruh, si z njo ne bo mogel kaj dosti pomagati. Dodali so jih sicer zvoke in vibriranje (oboje nastavljivo v treh stopnjah ali odklopljivo) in povratni občutek je v redu, toda uporabnik ne čuti, kje so robovi tipk, zato mora biti zelo pozoren, kam bo udaril s prsti. Med tipkanjem je spodaj preslednica in pod njo krogec, ko se uporabnik dotakne tega, se namesto preslednice izriše sledilna ploščica. S pisalom se na sejmu nismo uspeli veliko ukvarjati, prikaz besedil na tem zaslonu pa je fin za branje daljših besedil ali celo knjig. Naprava je tudi dovolj lahka, da je ne bi smelo biti problem dlje časa držati. In ker je yoga, se seveda obrne naokrog v »tablico«. Daleč največja ovira za prodor tega izdelka v množičnost pa bo cena. Izhodiščna bo namreč en evro pod tisočakom, zmogljivejši procesor bo verjetno pridodal še stotaka, enako velja za 256 namesto 128 GB SSD-ja.

Yoga C630 WOS bo v osnovi stala enako. Je pa to bolj običajen prenosnik s 13-palčnim zaslonom polne visoke ločljivostjo in maso 1,2 kg. A tudi eden prvih z novim Qualcommovim procesorjem Snapdragon 850. Ta je za razliko od različic za mobilne naprave optimiziran za poganjanje osebnih računalnikov, specifično operacijskega sistema Windows 10, seveda posebne izvedbe za tovrstne procesorje. Zmogljivosti bo treba preveriti v praksi, verjetno še vedno zaostajajo za podobnimi prenosniki z Intelovimi čipi, toda odpiranje programov se je na sejmu zdelo kar v redu. Glavni pridobitvi sta v trajanju baterije, te naj bi bilo kar za 22 ur, in v stalni povezljivosti. Procesor enako kot v pametnih telefonih vsebuje modem za priklop na katero koli omrežje LTE. To je torej računalnik za tiste, ki morajo biti vedno povezani in jim je baterijska vzdržljivost ključnega pomena. Hkrati pa si zadevo lahko privoščijo oz. upravičijo njeno ceno ter ne pogrešajo resne zmogljivosti.

Za domačo uporabo, mogoče kar namesto namiznega računalnika, bi utegnil biti zanimiv model Yoga Chromebook C630 s 15,6-palčnim zaslonom 4K in procesorjem osme generacije Core. To so bistveno drugačne lastnosti, kot jih običajno najdemo pri prenosnikih s sistemom Chrome OS. Toda v Lenovu so že napovedali da bo naprava naprodaj samo na določenih trgih. Verjetno v ZDA in še peščici držav. Tam so ceneni chromebooki uveljavljeni v šolah in so jih mladi že navajeni in si bodo morda tudi kasneje omislili spodoben računalnik na tej osnovi. Na tej strani Atlantika še vedno prevladujeta sistema Windows in MacOS, zato bo najbrž ta chromebook, ki bo sicer stal vsaj 800 evrov, Slovenijo preskočil. Toda Lenovo je predstavil še klasična chromebooka S330 in C330 za manj kot tristo evrov. Bolj zanimiv je manjši C330 z vrtljivim zaslonom na dotik.

Omenimo še dva. Prvi je ultrazmogljivi Thinkpad X1 Extreme s procesorjem i7 z oznako H (45 W), grafično kartico Geforce GTX 1050 Ti in tako naprej. Za dva tisočaka ali več. Zaradi mase 1,7 kg (oz. 1,8 kg z zaslonom 4K) vsekakor atraktiven za vse, ki v prenosniku potrebujejo veliko računske moči. Toda igričarski proizvajalci ponujajo še zmogljivejše grafične kartice v podobnih ohišjih. Drugi pa je Yoga C930 z zvočniško letvijo, ki igra na vse strani, in podporo za sliko HDR v načinu Dolby Vision.

Za pametni dom pa so v Lenovu razvili aplikacijo Lenovo Link, ki bo osrednji nadzorni center za povezane domače naprave. Krmiliti jih bo mogoče tudi glasovno s pomočjo Googlovega pomočnika ali Amazonove Alexe. Prve tri združljive naprave pa so kamera, sijalka in vtičnica, na katero je mogoče potem priključiti kaj drugega. Gre pa za dokaj zaprt sistem, ki ga bodo novembra začeli tržiti v ZDA. Ali bo kdaj obiskal tudi naše kraje, je še negotovo.

The post IFA 2018: Kopica prenosnikov za vse in pametne domače naprave za Američane appeared first on Tehnozvezdje.

Analitska hiša IDC je v letošnjem drugem četrtletju naštela, da je pot h kupcem našlo nekaj več kot 62 milijonov novih osebnih računalnikov. To vključuje tako namizne, kot prenosne in delovne postaje. Rast glede na enako lansko obdobje je bila 2,7-odstotna in s tem najvišja po prvem četrtletju 2012, torej po dobrih šestih letih. Nekaj je k temu prispevalo tudi slabo lansko drugo četrtletje, ko so se proizvajalci ubadali s pomanjkanjem ključnih komponent, pa vendar so tokrat k boljši prodaji prispevala tako večja podjetja in njihov cikel posodabljanja opreme, kot domači kupci, ki so jih pritegnili premijski na eni in poceni prenosniki na drugi strani. Največ so od tega kajpak imeli tisti proizvajalci z največjo ekonomijo obsega, ki ceneje prihajajo do sestavnih delov, in si lahko privoščijo dražje postopke pri obdelavi materialov. Medtem ko pri poceni računalnikih IDC izrecno omenja chromebooke, ki pa so močni predvsem v ZDA, drugod še niso uspeli povzročiti večjih pretresov.

Pisal sem že, da je zdaj odličen čas za nakup prenosnika. Aktualna generacija procesorjev, tako Intelovih kot AMD-jevih predstavlja velik zmogljivostni korak naprej in zmanjšuje potrebe po namiznih računalnikih. Nekje po desni prihaja še Qualcomm v navezi z Microsoftom in sistemom Windows za procesorje ARM. Za zdaj grožnja še ni prevelika, navkljub nekaj nižjim cenam prenosnikov s procesorji Snapdragon 835 v primerjavi z enakimi modeli, ki jih poganjajo Intelovi čipi. Toda Snapdragon 850 ob koncu leta bi utegnil že bolj začiniti zadeve. Tako se zdaj da kupiti spodobno hiter računalnik za približno osemsto evrov. Nalašč sem zapisal računalnik, ker štiri prenosniška jedra v procesorju in morda še ločena grafična kartica danes zadostujejo za večino opravil. Težava, ki pa še zdaleč ni nova, pa je v tem, da je treba za nekaj res prenosnega in atraktivnega odšteti (čez palec) najmanj tisočaka, pod to mejo se z resnimi zmogljivostmi ponašajo samo večji, bolj stacionarni prenosniki.

Nedavno je Microsoft najavil »dosegljivo« izvedbo svojega križanca med tablico in prenosnikom Surface Go. Žal je res poceni samo na oni strani Atlantika, na tej namreč osnovna različica stane 450 evrov, tista, ki jo je smiselno kupiti (z 8 GB pomnilnika in 128 Gb SSD-ja) pa 600 evrov, skupaj z ovitkom-tipkovnico 700. Medtem HP, Lenovo, Asus in ostali vodilni proizvajalci večinoma še naprej zanemarjajo »dovolj dobre« 13-palčne in manjše prenosnike ali »hibride«. Računalniki z Googlovim sistemom Chrome OS pa že nekaj časa v Evropi niso ravno poceni, cene se začenjajo pri tristo evrih, in tudi ponudba je skromna. Zato je treba pogledati h kitajskim znamkam, kjer se najde precej izdelkov, kakršen je Yepo 737A. To so nekakšni »kloni« Macbooka Air, vendar osnovani tako, da stanejo nekje med dvesto in tristo evri. So določeni kompromisi, najbolj očitno po navadi pri sledilni ploščici in »disku«, ki je pogosto vrste eMMC, kar je praktično enako, kot bi v računalnik vstavil pomnilniško kartico za fotoaparat, in to delovanje upočasnjuje precej bolj kot sam procesor. Enak greh je s Surface Go pri osnovni konfiguraciji storil Microsoft. Zato pa so zasloni večinoma presenetljivo dobri in tudi izdelava ni napačna. Da pa se najti tudi kakšnega »kitajca« s pravim SSD-jem. Denimo Teclast F7 (za popust uporabi kodo IT$TATCF7) ali Jumper EZBook X4, ki ima že tudi novi Celeron N4100, torej bi morala celotna kombinacija dati v redu rezultate.

Podobno tudi pri pametnih telefonih v zadnjem času skoraj največ zanimivega prihaja s Kitajske. Huawei tako ali tako najbolj opazno napreduje, njegov trojni fotoaparat pri P20 Pro je nekaj posebnega. Xiaomi, ki počasi prihaja v Slovenijo, zna izdelati kakšen izstopajoč telefon, kot je Mi Mix 2(s). Konglomerat Oppo-Vivo pa je prvi, ki se je zagrel za čitalnike prstnih odtisov, vgrajene v zaslon, ter zdaj inoviral še z motoriziranim izskočnim prednjim fotoaparatom, da je lahko celotna prednja stran telefona zaslon, kot pri modelu Vivo Nex. Ampak nazaj k računalnikom …

Jeseni bo tudi jasno, koliko na množično, dostopno osebno računalništvo še da Apple. Njegova pahljača prenosnikov je že nekaj časa sumljiva. Zmogljivejši modeli so bi sicer ravnokar deležni resne posodobitve, toda govorimo o računalnikih s cenami med dvema in sedmimi tisočaki. Dostopnejši modeli pa vztrajajo pri malodane zastarelih procesorjih in drugih čudnih odločitvah pri zasnovi. Govori se popolni prenovi palete, ki je prej ko slej nujna. Če je ne bo, pa je to znak, da je Apple zapustil domače uporabnike oz. jim bo res poskušal prodajati le še svojo vizijo osebnih računalnikov prihodnosti, torej tablice iPad (Pro).

The post Osebni računalniki po dolgem času v vzponu appeared first on Tehnozvezdje.

Po nekaj dneh preizkušanja in uporabe androidnih aplikacij na prenosniku mi je že jasno, da je to velika pridobitev in da bi utegnilo precej spremeniti dojemanje vrednosti računalnikov s Chrome OS. Doslej jih je marsikdo lahko odpravil kot obglavljene PC-je, ki zmorejo poganjati zgolj spletni brskalnik, čeprav je bilo tako gledanje preozko. Toda z novo možnostjo postajajo precej drugačne živali, ki pa bodo potrebovale tudi drugačen, verjetno dražji hardver.

Da omogočiš dostop do trgovine Play in nameščanja aplikacij na računalnik, moraš najprej pogledati na Googlov seznam, če je tvoj računalnik že med podprtimi. Nekateri že imajo podporo za »produkcijsko« različico (stable channel), pri drugih je treba preiti na preizkusno (beta), ki lahko povzroča določene težave. In preklop nanjo je enosmeren proces, vrnitev na stabilno zahteva popolno resetiranje chromebooka(powerwash). Kanal se spremeni v nastavitvah (o sistemu Chrome OS – podrobnejše informacije o gradnji – spremeni različico). Nato sistem prenese nadgradnjo in po vnovičnem zagonu se  v nastavitvah prikaže opcija Trgovina Play. Njena aktivacija prinese ikono za trgovino, ki izgleda enako kot na telefonu ali tablici.

Ni pa povsem slična uporaba aplikacij. Nekatere se sploh ne pustijo namestiti, ampak večina glavnih, ki sem si jih zaželel (Twitter, Outlook, Word, Tvin, Zemljevidi, Youtube, Koledar, Pocket Casts, Deezer, Netflix, Pons, …) je na voljo. Večina s kakšno omejitvijo ali pomanjkljivostjo. Skupna lastnost vseh je, da tečejo zgolj v dveh pogledih – celozaslonskem ali »telefonskem«. Ni kakšnega poljubnega povečevanja ali krčenja aplikacij v okenskem slogu, kot obstaja za brskalnik. Telefonski način aplikacijo prikaže kot ozko, na malo več kot četrtini širine, in skoraj celotni višini zaslona. V takem pogledu gredo na celotno širino zaslona zlahka tri aplikacije, ni pa nujno, da je to uporabno.

Nekatere namreč znajo prilagoditi vsebino temu pogledu, druge slabše. Tvin se denimo sploh ni več pustil povečati nazaj na celoten zaslon in ga je bilo treba odstraniti in namestiti še enkrat, da lahko gledam televizijo z večjo sliko. Super bi bilo, če bi jo lahko postavil v (plavajoče) okno, vendar to ni možno. Je pa pri Youtubu, ki v telefonskem pogledu ob predvajanju videa skoči v ležeči položaj namesto pokončnega. Word je v ožjem pogledu neuporaben, ker so črke mikroskopske, Twitter pa ravno pravi, da lahko čepi nekje na robu, če je uporabnik v brskalniku, ki se ga da poljubno prilagajati.

Manjši ali večji problem je upravljanje aplikacij. Moj računalnik nima zaslona na dotik, s katerim v mislih je sprogramiranih večina teh programčkov. Ponekod gre s sledilno ploščico ali miško, drugje težje. Določene pustijo dvoprstno premikanje gor in dol, pri drugih je treba uporabiti klasičen način (pritisk na sledilno ploščico in nato drsenje z drugim prstom). Pri marsikateri odpade povečevanje ali pomanjševanje vsebine s sledilno ploščico, delovalo bi samo večprstno na zaslonu, iz tega razloga je denimo neuporabna aplikacija Zemljevidi.

Določene aplikacije se namestijo, a potem ne delujejo, ker se vsakič »sesujejo« kmalu po odprtju. Taki sta Hbo go in Here we go (res ni sreče z zemljevidi), pa najbrž še kakšna. Tiste, ki delujejo, pa precej vplivajo na samo odzivnost računalnika. Ko jih teče več in zraven še brskalnik, se hitro pozna pomanjkanje pomnilnika. Moj chromebook ga ima dva gigabajta, kar je verjetno premalo. Zadeve ne ostanejo v pomnilniku in sistem mora vedno znova vse nalagati na novo, kar traja in zahteva več dela za procesor, kot bi bilo nujno. To pa se za kakšen odstotek pozna tudi na trajanju baterije. Nimam dokaza, ampak domnevam, da bi bilo s štirimi gigabajti vse skupaj bolje. In zdi se mi, kot že pri kakšnem drugem androidnem računalniku z Intelovim procesorjem, da bi bila za poganjanje aplikacij boljša izbira Armov procesor. Za sam Chrome OS je Celeron že v redu, aplikacije pa zagotovo poganja čez emulacijo, kar se pozna pri hitrosti izvajanja kode. Kakšna je rešitev te dvojnosti, ne vem. Bi si je pa želel, ker ima kombinacija kroma in robotka potencial. Lahko se pojavi tudi težava pri prostoru za podatke. Marsikateri chromebook ga ima samo 16 GB (moj na srečo 32 GB), ker niti ni bilo potrebe za več, saj je vse teklo prek oblaka. Z aplikacijami in sistemov Android, ki čepi nekje vzporedno ob kromu, se ta paradigma konkretno spreminja.

Zakaj bi rabil aplikacije, če se večino stvari da postoriti tudi v brskalniku v obliki spletnih storitev? Prvič zato, ker je s samostojnimi programčki pogosto elegantneje, saj so prilagojene vsebini. To še posebej velja za video ali glasbo. Tudi če osvobodim zavihek z videom ali glasbo v svoje brskalniško okno, to ni isto. Aplikacije za družabna omrežja ali e-pošto brez težav omogočajo hkratno delo z več uporabniškimi računi, kar je v spletnih vmesnikih težko ali nemogoče. Samostojen urejevalnik besedila, tudi če je okrnjen v primerjavi s pravim namiznim, je čisto nekaj drugega kot tisti v brskalniku. In določenih opravil, kot je urejanje fotografij, se v brskalniku sploh ne da početi. Pa še kup drobnih pripomočkov si lahko zamislim, ki so najlažje izvedljivi z aplikacijami.

Zato je taka združitev sistemov Chrome OS in Android več kot dobrodošla in uporabna. Rabi pa očitno še precej dodelave in tudi nov rod naprav. Še vedno upam, da bomo dočakali atraktivne tablice z možnostjo dodajanja tipkarskih ovitkov (v slogu Surfacea ali iPada Pro), seveda za razumno ceno. To bi bil kar idealen, ne pretežak in ne predrag popotni računalnik za večino vsakdanjih opravil. Navsezadnje Chrome OS tudi z androidnim dodatkom še vedno zagotavlja dovolj dolgo trajanje baterije za celodnevno brezskrbno delo.

The post Mukotrpno, ampak potencialno izpolnjujoče združevanje sistemov Chrome OS in Android appeared first on Tehnozvezdje.

Po kratkem premoru zaradi praznikov in zasedenih urnikov smo nazaj z našo oddajo. V peti epizodi pogovor teče o več aktualnih temah.

Ugotavljamo, da v Google Docs sicer nismo naleteli na kakšen virus, se pa dogajajo čudne stvari v koledarju in aplikaciji Drajv. Kakšni so nasveti za izogibanje ribarjenju v oblačnih storitvah?

Microsoft,  ki ni več seksi, ali pa sploh nikoli ni bil, je predstavil Windows 10 S. Komu je namenjen ta sistem, kakšen smisel sploh ima in kako lahko tekmuje z Googlovim Chrome OS, ki se je že dodobra zasidral v ameriškem izobraževalnem sistemu?

In kakšne možnosti, da prepriča večje število uporabnikov, ima Hofer Telekom? Pa tudi, operaterji so nas zavajali, ko so trdili, da njihova omrežja ne prenesejo večjih količin prenosa podatkov.

The post Oddaja Tehnozvezdje #5 – Oblaki, napolitanke in (ne)seksi Microsoft appeared first on Tehnozvezdje.