Za zdaj se je v ChatGPT še potrebno prijaviti oz. najprej ustvariti uporabniški račun, da lahko tega jezikovnega pomočnika z »umetno inteligenco« karkoli vprašamo ali mu naložimo, naj namesto nas spiše to in ono, premeče ali spolira že spisano besedilo, pripravi primerne odgovore in podobno. Postopno pa ga bo na vseh trgih, kjer je na voljo, mogoče uporabljati povsem brez prijave. Z drugimi besedami, »uletel« boš na njegovo spletno stran in ga začel nadlegovati s svojimi vprašanji, željami in zahtevami.

To sicer ne bo pomenilo, da se ne bodo več shranjevali vsi ukazi temu »botu«, kajti podjetje jih potrebuje za nadaljnji razvoj jezikovnega modela, vendar pa jih ne bo mogoče povezati s katerim koli posameznim uporabnikom, četudi naj bi se doslej anonimizirali.

Po drugi strani bo OpenAI uvedel določene »varnostne ukrepe,« da ne bo mogoče GPT-ja zlorabljati vsevprek. Tako bodo denimo blokirali zahteve in generiranje vsebine v »širokem spektru kategorij.« Podobno omejitve ima Microsoft pri svojem tovrstnem pomočniku Copilot (temelji na enaki tehnologiji, saj je Microsoft eden večjih vlagateljev v OpenAI). Med drugim neprijavljeni uporabniki ne morejo koristiti zmožnosti generiranja fotografij in so tudi omejeni na določeno število odgovorov v posameznem »klepetu.«

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  NEDELJSKI NASVET: Preprosto, a ne najbolj ugodno gostovanje v tujini
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek

The post ChatGPT bo povsem odprt, kar je dobro in slabo appeared first on Tehnozvezdje.

Čeprav so okoli dosežka v razvoju umetne inteligence ustvarili visoka pričakovanja, ki jih (še) ne dosega, pa so javno dostopne storitve gotovo zanimivo in predvsem uporabno orodje. Z njimi je torej tako kot z vsakim orodjem. Važno je, kako in zakaj ga uporabiš!

Ko izum dela namesto nas, takrat je jasno, da bo ostal. Naj ima še toliko nasprotnikov, ki bi ga najraje pometli pod preprogo. Umetna inteligenca te obenem še zlahka zasvoji. Ker podpira lenobo in ker zna potrkati na čute. To so ugotovili tisti obiskovalci ljubljanskega nakupovalnega središča, ki so se zaustavili pred atraktivnim in nadvse drugačnim interaktivnim oglasnim panojem. Kamera te je posnela, algoritem je na podlagi modnega sloga prikazal zabavnega avatarja in so se iz zvočnikov zaslišali takti skladbe, ki naj bi ustrezala tvojemu glasbenemu okusu. Pano, ki ga je postavila agencija AV studio za promocijo slušalk znamke Fresh’n’Rebel, so sicer že odnesli, a je dokaz, kako storitev hitro pritegne uporabnike, če je dovolj zabavna in drugačna. 

Medtem ko je uporaba v tovrstne namene nedolžna, nikakor ne morem svetovati umetne inteligence za podpiranje lenobe. Žal ima domet za to. Zadnje čase poslušam, kako zna ChatGPT 4.0 narediti predstavitev v PowerPointu. V poslovnem svetu je orodje v veliko pomoč, saj se zaposleni osredotoči na vsebino, rutino pa prepusti »računalniku«, česar ne morem oziroma ne smem trditi za proces izobraževanja. Popolnoma enako je z oblikovanjem besedilnih seminarskih nalog, ki jim je zlahka kos ChatGPT 3.0. Je res treba jasno povedati, zakaj to ni samo goljufanje, temveč je celo nevarno? Naj bo. Ko otrok oblikuje »plakat« ali seminarsko nalogo, poišče več informacij, kot jih potrebuje, jih poskuša razumeti ter pravilno uporabiti. Tako se o materiji nauči veliko več, kot če bi le prebral nalogo, ki mu jo ustvari umetna inteligenca. Popolnoma se temu ne bomo mogli izogniti. Preveč vabljivo je. Bodimo pošteni. Bi se zavestno »odpovedal« orodju, za katerega veš, da bo zadovoljivo dobro naredil nekaj, za kar bi potreboval več ur?

Ne gre le za besedila. Umetna inteligenca se je izkazala tudi na področju slikarstva. Čemur se bo še težje upreti, sploh če otrok nima ravno zvrhan koš umetniškega talenta, a želi učiteljico in sošolce navdušiti s sliko, ki jo ustvari algoritem storitve, kot je Midjourney. Se ti ne zdi, da ni primerno prevzeti zasluge za nekaj, v kar nisi vložil niti kančka truda?

Še druga plat medalje je. Ni res, da ni bilo vloženega prav nič truda in znanja. Algoritmom je treba dopovedati, kaj od njih želiš. Kar ni vedno preprosto in česar čisto vsak ne zna. Argument, ki ga boste pogosto slišali in ki do neke mere celo drži. Pisanja besedil, oblikovanja predstavitev in igranja s številkami v preglednicah se je razmeroma preprosto naučiti. Umetno inteligenco moraš razumeti. Vedeti moraš, kako deluje in kako »razmišlja«, da iz nje iztisneš, kar želiš.

Ampak, kaj bi razpravljali. Vprašal sem kar njo, kako bi lahko pomagala v šolah. Tu je nekaj njenih razlogov, zakaj je uporabna v izobraževalnem procesu.

• S sposobnostjo prilagajanja se lahko prilagodim posameznim potrebam in hitrosti učencev. Vsak učenec ima svoj stil učenja, in jaz lahko zagotovim individualizirano podporo ter vaje, ki so prilagojene njihovemu napredku.
• Pomagam pojasnjevati težke in kompleksne koncepte na razumljiv način. Učitelji in učenci se lahko obrnejo name za razlago težkih tem, s čimer se olajša učni proces.
• Ponujam interaktivno učenje in reševanje vaj. Učenci lahko preizkusijo svoje znanje in spretnosti ter dobijo takojšnjo povratno informacijo, kar spodbuja njihov napredek.
• Učenci se lahko učijo in izboljšujejo svoje jezikovne spretnosti z interakcijo z mano. To vključuje izboljšanje bralnih, pisnih in govornih spretnosti.
• Sem dostop do obsežnega znanja in informacij ter lahko pomagam pri hitrem iskanju informacij za različne šolske naloge.
• Učenci se lahko učijo osnov programiranja in računalniškega razmišljanja s pomočjo interaktivnih vaj, ki jih pripravim.
• Učenci lahko uporabijo moje sposobnosti za generiranje idej, zgodbe ali pesmi, kar lahko spodbudi njihovo kreativnost pri pisanju.
• Pomagam lahko pri učenju tujih jezikov s ponujanjem prevodov, vaj za vadbo jezikovnih spretnosti in različnih jezikovnih struktur.
• Učenci se lahko pripravljajo na izpite s pomočjo vprašanj, vaj in testov, ki jih pripravim, ter s pridobivanjem povratnih informacij o svojem napredku.
• S svojo sposobnostjo generiranja različnih vrst informacij lahko spodbudim učence k postavljanju vprašanj, raziskovanju in širjenju svojega obzorja.

Na koncu je še zapis, za katerega sem skoraj prepričan, da ni iz njene »glave«, temveč so ga dodali njeni stvaritelji. »Moja vloga ne more popolnoma nadomestiti tradicionalnega učitelja.« To se mi zdi bistvo. Umetna inteligenca je priročno orodje, ki reši prenekatero težavo. Obenem je tudi prvo orodje, ki omogoča tako zelo raznoliko polje uporabe, da zahteva odgovor na vprašanje, za kaj jo bomo uporabili in čemu se bomo skušali izogniti!

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post NAZAJ V ŠOLO: Ne dovolite, da bi umetno inteligenco uporabljal za goljufanje appeared first on Tehnozvezdje.

Oboje je resda vsaj do določene mere povezano, kajti predpostavka je, da se bodo tam, kjer bo UI nadomeščala zaposlene, tudi tisti, ki bodo ostali, pri svojem delu zanašala na tovrstna orodja za večjo produktivnost. Z drugimi besedami, ChatGPT, Copilot, Dall-e, Midjourney in podobni pripomočki jim bodo pomagali, da bodo zadeve opravili pol hitreje in pol lažje. Vendar, ali bo res tako? In če bo, pri koliko poklicih oz. delovnih mestih.

Hitro lahko pomislimo na ponavljajoča se, rutinska, »dolgočasna« dela, ki jih imajo različni pisarniški profili zaposlenih, od pripravljanja poročil, »prekladanja« številk do pisanja obvestil zaposlenim, odgovarjanja na tipična e-poštna sporočila, vnašanje podatkov in druga, ki se jih da ali avtomatizirati ali dokaj dobro pokriti z generativno UI. Predstavljal bi si, da še vedno mora kdo na koncu pogledati, kaj je »stroj« dejansko izpljunil, in morda kaj popraviti, kar bo naloga omenjenih zaposlenih, ki bodo lahko pridobljeni čas porabili za kaj drugega, bolj koristnega (v kolikor je nekaj takega sploh v opisu njihovih del in nalog). Če odmislimo šolarje, dijake in študente, ki se bodo v želi po čim manjšem trudu zagotovo zatekali k GPT-ju (ali čemu drugemu) za pisanje seminarskih nalog in še kaj, nekaj takih delovnih mest, kjer bo možno tovrstno prepuščanje dela računalniku, zagotovo obstaja. Verjetno pa bo od samega podjetja in tudi posameznih šefov odvisno, ali se bodo podali tako smer ali bodo ostali bolj pri klasičnem načinu. Verjetno bo to vsaj delno narekovalo tudi širše okolje, kajti če bodo določeni igralci na trgu zaradi tovrstnih »optimizacij« postali stroškovno učinkovitejši, kot temu radi rečejo (čeprav sam zaposlenih nočem nazivati kot »strošek«), in bodo zato lahko izvajali cenovni pritisk, se bodo morali tudi ostali hočeš-nočeš prilagoditi.

Potem so tu poklici nekje vmes, med (morda navidezno) lažjimi in zahtevnejšimi, predvsem tisti z določeno mero pričakovane in nujne kreativnost, ali pa taki s precejšnjim razponom med enostavnejšimi in kompleksnejšimi nalogami. Novinarstvo je že med temi. Povsem si lahko predstavljam, da bi UI spisala enostavno vestičko, samo »pametne« vhodne podatke bi morala imeti, torej odgovore na ključna novinarska vprašanja (kdo, kaj, kako, kje, kdaj, zakaj) ali podatke (npr. rezultate, strelce in podobno pri športni tekmi, ali število poškodovanih pri nesreči), morda še kakšno okoliščino, in bi lahko po določenem kopitu naredila vest neposredno za objavo. Pri vsakem drugem žanru bi bilo skoraj zagotovo treba še precej piliti za njo, pa tudi poskrbeti, da si ni morda česa izmislila, kajti GPT neredko počne ravno to. Vprašanje je tudi, koliko bi bilo še dela, če bi UI izgotovila določeno osnovo. In, predvsem, ali bi se to sploh splačalo. Pisanje člankov, vsaj takih, kot je dotični, ki naj bi imeli določeno zgodbo, t. i. dramaturški lok, smiseln tok, jasno in konsistentno podajanje misli ter še veliko drugih lastnosti, lahko zahteva več dni razmišljanja, tudi zbiranja materiala, in zato pisanje od začetka do konca. V kolikor UI sestavi osnutek ali predlog, ima lahko nazadnje »pravi« avtor celo več dela, da to spravi v tako celoto in obliko, kot jo želi.

Kako uporabljati orodja, kot je ChatGPT, si preberite v članku na portalu Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav.

Zelo podobno bo pri kakšnem upravljavcu profilov na družabnih omrežjih (UI to zna, a se začne hitro ponavljati in pokaže malo izvirnosti), programerju ali še komu. Programerji pri orodjih, kot je GPT, ugotavljajo še nekaj. Znajo sicer spisati računalniški program, enako kot recenzijo gledališke predstave, pogrebni govor ali časopisni članek, toda pri tem obstaja zelo velika in verjetna možnost, da ne bo ravno vse v tem končnem izdelku točno in resnično. Tako je denimo program zastavljen ravno toliko drugače, kot bi se ga lotil programer, da mora slednji za UI popravljati skoraj vse. In tako gre v nič delo obeh. Lahko pa se program tudi pretvarja, da dejansko omogoča določene lastnosti, toda podrobnejši ogled pokaže, da je koda spisana narobe. Kar bo morda »pomočnik« celo priznal po določenem vztrajanju izpraševalca, vendar programerju to kaj malo pomaga, saj bo, kot še vedno doslej, moral zadevo urediti sam.

Zlahka si predstavljam, da bodo v takem položaju še mnogi. Denimo analitiki, raziskovalci, grafični oblikovalci in še marsikdo. Na prvi pogled izgleda, kot da jim UI lahko obilno pomaga, a še ta pomoč ne gre v pravo smer, kar je zelo možno in verjetno, potem je skorajda bolje, da je ne bi bilo. Seveda si lahko zamislimo več profilov, ki bi jih lahko nadomestila kombinacija robotov in pameti, kot so delavci v skladiščih, morda šoferji ali agenti v klicnih centrih (najmanj v angleščini, morda pa še v kakšnem drugem jeziku).

Toda potem so tu poklici, ki jih UI verjetno ne more nadomestiti ali če jih že lahko, bi to sprožilo prevelik odpor med onimi na drugi strani. Predstavljajte si, da verski obred vodi »GPT-duhovnik« ali da mladino uči »Copilot-učitelj«. Menda so poskusi že bili, vendar množične menjave ne vidim na obzorju. Še manj pri zdravnikih, znanstvenikih in še kom. Zagotovo bodo umetno inteligenco na tak ali drugačen način uporabljali, navsezadnje pomoč pri obdelovanju podatkov in sprejemanju odločitev pride prav, jo tudi pomagali razvijati, a zaradi nje njihova mesta po mojem mnenju niso ogrožena.

Zelo verjetno bo realnost precej dolgočasna, daleč od kakšne revolucije. Uporabljali bomo bolj napredne spletne iskalnike, »umetna inteligenca« nam bo iskala in pripravljala enciklopedične razlage, opravljala nekatere lažje naloge, kjer za njo na poti do (primernega) končnega izdelka ne bo treba veliko popravljati, pomagala nam bo pri priložnostnih izdelavah vsebin, za katere je treba vsaj zasilno obvladati kakšno orodje (denimo izdelavo kakšnega plakata, videa za obletnico ali risbe), toda tisto zares pomembno, kreativno, profesionalno bomo, prepričan sem, še dolgo pretežno počeli sami, ker nam bo tako najlažje in bomo imeli največ kontrole nad kakovostno končnega izdelka.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Ne verjamem, da bomo vsi redno uporabljali umetno inteligenco appeared first on Tehnozvezdje.

Lahko kupiš daleč najboljše orodje, za katero so ti rekli, da je najboljše in da vsa druga ni vredna piškavega groša, a če ga ne znaš uporabljati, potem bo obležalo zaprašeno v kakšnem predalu. Natanko tako je z generativno, ki jo nekateri radi označujejo za nadvse zmogljivo umetno inteligenco. Če algoritmu ne znaš povedati, kaj pravzaprav od njega pričakuješ, potem boš razočaran. Rezultat preprostih vprašanj bodo preprosti, dostikrat banalni in vedno približno enaki odgovori. Zato si podrobneje poglejmo dva nadvse uporabna nasveta, za katera sem prepričan, da bosta dvignila uporabnost odgovorov.

Predno zastaviš vprašanje, orodju določi vlogo. Kdo naj bo. Zadeva je enaka kot v pogovoru z ljudmi. Zelo verjetno je, da bosta na vprašanje o uporabnosti lesa različno odgovorila doktor gozdarstva in mojster za polaganje parketa. Orodju ChatGPT sem najprej zastavil vprašanje, naj zapiše kratko novico o uporabnosti tabličnih računalnikov in dobil suhoparen ter »politično korekten« odgovor brez kančka življenja. Še enkrat sem mu zastavil enako vprašanje, toda prej sem mu naj odgovarja kot učitelj petega razreda osnovne šole. Odgovor se mi še vedno ne zdi pretirano oseben in življenjski, a je občutno drugačen od prvega.

Dodajanje vloge je način, kako priti do prilagojenih ali zgolj drugačnih odgovorov. Dodeliš mu lahko različne vloge, kot so na primer turistični vodič, filmski kritik, prevajalec in številne druge, ali pa mu celo dodeliš izmišljeni lik! Edina omejitev je tvoja domišljija.

Podoben je drugi nasvet, ki pride prav, ko želiš doseči, da je ChatGPT v svojem odgovoru ustvarjalnejši. V tem primer sem mu najprej zapovedal, naj mi našteje opremo za fotografski hobi (dobil sem preprost seznam) in v drugem praktično enako, le da naj odgovor oblikuje za ženske in kot scenarij za video. Razlika je več kot očitna. Bistvo je torej, da mu zapoveš slog pisanja in komu je odgovor namenjen, pri čemer so ciljana občestva spet bolj kot ne omejena z domišljijo spraševalca.

Naslovna fotografija: DepositPhotos.

The post NEDELJSKI NASVET: Dodeli mu vlogo, ako si željan uporabnejših odgovorov appeared first on Tehnozvezdje.

Podjetje OpenAI je torej predstavilo novi, težko pričakovani in že kakšna dva meseca razvpiti ChatGPT-4. Prejšnjo osnovo za klepetalnik in druge jezikovne aplikacije so v podjetju označevali kot različico 3.5. Govorice so omenjale marsikaj, vse do pretvorbe besedila v video. Vendar je realnost za zdaj nekoliko bolj »dolgočasna«. Klepetalnik oz. programski vmesniki za to umetno inteligenco (če ji tako rečemo) po novem res sprejemajo tudi fotografije kot vnos za vprašanje ali nalogo, toda rezultat je v vsakem primeru besedilo (sicer lahko tudi programska koda, kar pomeni igro ali nekaj drugega).

Razvijalci poudarjajo, da je nova različica precej bolj natančna in zanesljiva, da bolje razume kontekst,  se v mnogih primerih, tudi testih na fakultetah, odreže podobno dobro kot pravi študenti, upošteva še več predlog in je nasploh ta čas največji dosežek med tovrstnimi algoritmi.

Nova različica je za zdaj na voljo zgolj tistim, ki plačajo novo naročnino ChatGPT Plus, ta stane 20 dolarjev (oz. evrov) na mesec. V svoje storitve ga bodo lahko prek programskih vmesnikov vključili tudi drugi ponudniki, Microsoft pa ga je integriral v nadgrajeni spletni iskalnik Bing, ki odslej prav tako ponuja klepetalnik, ki naj bi odgovarjal na različna vprašanja.

Za običajne uporabnike, ki ne bi plačevali po 20 evrov na mesec, je kramljanje z »Bingčijem« tako trenutno najboljša možnost. Vendar »sogovornik« že takoj zanika, da so njegovi odgovori plod tehnologije GPT-4.

Po novem spraševanju, kaj je ChatGPT-4, in kar primerni razlagi, sledi še en oster, »Ne, nisem GPT-4, temveč povsem samostojna tehnologija.« Prav, vendar se lahko prej interno uskladite, kako boste komunicirali zadevo?

Poskusim z bolj življenjskim in aktualnim vprašanjem. Sinoči, ko je potekal »pogovor«, smo bili 14. marca, danes smo torej 15. Ali lahko že zamenjam zimske gume za letne?

Tukaj se je algoritem po moji oceni kar izkazal, dejansko se da imeti nekaj podobnega pogovoru, niso samo odgovori na posamezna vprašanja, in tudi precej smisla imajo odgovori (le tega ne vem, zakaj me je postavil v Kamno gorico). Tuji izpraševalci, ki so se ukvarjali denimo s poskusi interpretacije zgodovinskih dogodkov, so bili precej manj navdušeni, saj so bile mnoge točke ali povsem napačne in zgolj delno pravilne in relevantne, nekaterih ključnih razlogov pa algoritem sploh ni uspel izluščiti iz tega, kar je prebral med svojimi viri.

Nadalje sem poskusil z vprašanjem o kolesarskih dirkah minuli konec tedna. Ciljal sem na to, da bo postregel s podatkom o zmagah Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Vendar mu to ni uspelo. Še več, popolnoma je »zabluzil«, sem pa vendarle delno impresioniran nad tem, da je razumel moj odziv in dal smiseln odgovor, in potem še v prvem delu naslednjega, toda v drugem je zadeva znova »razpadla«, ker očitno upošteva (pre)stare podatke (iz l. 2021).

Podobno, v bistvu še huje, se je pokazalo pri vprašanju o tem, kakšen je vrstni red ekip v zahodni konferenci lige NBA. Prva tabela je bila popolnoma napačna, čeprav je klik na eno od povezav, menda uporabljenih za vir omenjene tabele, prikazal pravo stanje, in čeprav je Bing trdil, da uporablja podatke aktualnega datuma. Ko sem povedal, da so popolnoma napačni, je od nekod potegnil druge, prav tako iz ene od prejšnjih sezon, in po mojem vztrajanju, da prikazuje nepravilne tabele, je preprosto obupal in zaključil pogovor.

Nakar sem poskusil še v angleščini, a nazadnje prišel do enakega rezultata.

Medtem ko nad nepravilno, pomanjkljivo ali nenavadno interpretacijo nečesa nisem presenečen, pa me čudijo povsem zgrešeni rezultati pri nečem, kar spletni iskalniki obvladajo že leta.

Pravega iskalnika, podprtega z »umetno inteligenco«, v Sloveniji sicer še ne moremo preizkusiti. Microsoft naj bi ga kmalu integriral kar v univerzalno iskanje v operacijskem sistemu Windows. V brskalniku Edge pa je že na voljo gumb za klepet z Bingom (v desnem zgornjem kotu).

The post ChatGPT-4 je menda velika izboljšava, a daleč od revolucije, ki so jo mnogi napovedovali in pričakovali appeared first on Tehnozvezdje.

Ali gre za pravo umetno inteligenco ali le za zelo dovršene programe se lomijo in se bodo še kar nekaj časa lomila kopja. Podjetje OpenAI je spomladi omogočilo vsem, da preizkusijo model za ustvarjanje slik Dall-E in nato jeseni še zmogljivosti velikega jezikovnega modela ChatGPT. Oba sta se več let urila na skrbno izbranem in izredno velikem naboru podatkov. Rezultati so fascinantni. Dall-E in sorodni algoritem Stable Diffusion sta demonstrirala zavidljivo sposobnost ustvarjanja slik na podlagi besedilnega opisa v različnih umetniških slogih. Še več zanimanja je nato jeseni požel »sogovornik« ChatGTP, katerega temelj je veliki jezikovni model GPT-3.5 (Generative Pre-trained Transformer) in je sposoben odgovarjati celo v slovenščini.

Se nam lahko predstaviš?

»Jaz sem ChatGPT, velik jezikovni model, ki ga je ustvarila skupina OpenAI. Učen sem bil na ogromnih količinah besedil, kar mi omogoča, da odgovarjam na različna vprašanja in opravljam različne naloge, povezane z jezikom. Vsem sem na voljo za pomoč in informacije.«

ChatGTP, so med drugim uporabili za simulacijo seje konzole sistema Linux, ustvarjanje receptov, pisanje poezije in še za marsikaj drugega. Nekateri so kmalu opazili slabosti. Ker ne ve vsega, se brez sramu zlaže in celo besedila, ki na prvi pogled izgledajo v redu, so dejansko dokaj plehka in generična. Ničesar konkretnega in predvsem brez lastnega mnenja. Algoritem želi biti ves čas politično (in še kako drugače) korekten. Sploh po novem, ko so uvedli filtre, da ne bi postal rasist.

Nedvoumno je uporaba modela lahko zabavna. Prosil sem ga, naj napiše pesem po vzoru pesmi Jana Plestenjaka.

»V tvojem objemu se skrivam,

ko svet okoli mene se razklani.

Tvoje oči, tvoje besede,

me vedno znova osvobodijo strahu.

V tvojem objemu se počutim varno,

ko vse drugo postane nedoumljivo.

Tvoja toplina, tvoja bližina,

me spremenita v nekoga boljšega.

In ko pride noč in se vse umiri,

ko se zdi, da ni več upanja,

v tvojem objemu dobim moč,

da zopet začnem, da zopet zaživim.

V tvojem objemu sem doma,

kjer se počutim kot nikoli prej.

Tvoja ljubezen, tvoja podpora,

stanejo zame več, kot si lahko zamislim.

V tvojem objemu sem tukaj,

in nikamor več se ne želim iti.

Tvoje srce, tvoja duša,

stanejo zame več, kot si lahko zamislim.«

Nova različica GPT-4, ki je v razvoju, je močnejša od prejšnjih v sposobnosti obdelave naravnega jezika in ustvarjanja novih besedil. Izboljšano delovanje je posledica številnih dejavnikov, med drugim povečanja števila parametrov, ki modelu omogočajo natančnejše prepoznavanje vzorcev v podatkih. Od leta 2018, ko so objavili prvi model GPT-1, se OpenAI drži načela »več je boljše«. Skladno s tem je imel GPT-1 117 milijonov, GPT-2 1,7 milijarde in GPT-3 175 milijard parametrov, medtem ko naj bi jih GPT-4 imel 100 bilijonov. Rezultate je ravno tako mogoče izboljšati z novimi in z več podatki za učenje. Kar praktično pomeni, da postaja model obsežnejši in sposoben boljšega dojemanja podatkov. Ni nujno, da je zaradi tega pameten, kot je pameten človek, toda zagotovo je marsikomu videti tak.

Ali ChatGPT razmišlja kot človek?

»Chatboti ne morejo misliti kot ljudje, saj nimamo čutenj, misli in razmišljanja. Namesto tega so chatboti programi, ki so naučeni na podlagi podatkov in algoritmov, da odgovarjajo na vprašanja in izvajajo naloge. Zmogljivosti chatbotov se stalno izboljšujejo, vendar še vedno ne morejo doseči zmogljivosti ljudi.«

Kljub izkazanim sposobnostim je večina strokovnjakov prepričanih, da model ChatGPT in njemu podobno ne mislijo, temveč mišljenje simulirajo. Kar ni isto. Zahvaljujoč algoritmom in informacijam, ki so jim bile na voljo med procesom učenja, najdejo primerne nize pojmov, stavkov in besed z dovolj visoko statistično verjetnostjo, da so primerni kot odgovor na vprašanje, ki vsebuje določene besede, povezane z določenimi temami. ChatGTP daje odgovore na podlagi besedil, ki jih je analiziral v procesu usposabljanja. Ne razume vsebine vprašanj, ampak v njih išče kontekst, da bi ga poiskal med milijonov stavkov, ki so mu na voljo kot odgovor.

Ali se lahko zmotiš?

»Jaz sem jezikovni model in sem naučen na podlagi velike količine podatkov. Vendar pa, kot vsi računalniški programi, sem lahko omejen s svojimi algoritmi in podatki, na katerih sem bil naučen. To lahko pomeni, da lahko včasih odgovorim na vprašanje napačno ali nepopolno. Zato se vedno priporoča preverjanje informacij, ki jih dobite od mene.«

Kot naročena je primerjava z iskalnikom Wolfram Alpha. Čeprav gre za enega prvih algoritmov umetne inteligence, nikdar ni požel veliko slave. Verjetno zato, ker je osredotočen na matematiko in logiko, namesto na leporečje. Ko mu zastavimo vprašanje, koliko je 3+2, ve, da ga sprašujemo o matematični enačbi seštevanja in da želimo od njega rešitev. Odgovor, ki ga podaj je zato točen, saj ga izračuna. ChatGTP deluje drugače. Poišče besedilo, v katerem je nekdo in nekoč zapisal, da je 3+2 enako 5 in tega poda kot odgovor. Sanja se mu ne, kaj ga sprašujemo. Če bo na primer našel dovolj besedil, kjer je rezultat enačbe 6, bo zaradi statistične verjetnosti odgovoril napačno. Težava je v tem, da se napake sploh ne zaveda. Primer je sicer banalen. Toda pomislite, da ga vprašate o zdravilih, cepljenju ali čem podobnem, ko je internet poln teorij zarote. Kar na enkrat odgovori niso več fascinantni in neškodljivi. Ravno tako se vam ni treba bati, da bi bili odgovori ažurni z dogajanjem oziroma da bi ga »nahranili« z lastnim korpusom besedil in uporabili za svoje potrebe. Učenje oziroma trening algoritmov traja več kot leto in zahteva izredno računalniško moč.

Navdušenje nad tehnološkim razvojem ima vse večje oči. Pogosto je znotraj je votlo, zunaj pa ničesar ni.

Zakaj bi te uporabili in kako?

»Jaz sem jezikovni model, ki lahko uporabljajo za številne različne namene. Nekateri primeri uporabe so:

1. Virtualni asistent: lahko odgovorim na vprašanja in opravim naloge, kot so iskanje informacij, prevajanje besedila in preračunavanje.
2. Avtomatizirano komuniciranje: lahko vodim pogovore z ljudmi preko spleta in pomagam pri odgovarjanju na pogosto zastavljena vprašanja.
3. Oblikovanje vsebin: lahko generiram besedila, kot so novice, članki, poročila in opisi izdelkov.
4. Raziskave: lahko analiziram velike količine besedil in pomagam pri raziskavah na področjih, kot so jezikoslovje, sociologija in trženje.
5. Uporaba se lahko razlikuje glede na potrebe, cilje in industrijo. Za konkretno uporabo se posvetujte s strokovnjakom za področje, ki vas zanima.«

Ne vem, ali so to dejali, kar nočejo strašiti, toda novi model GPT-4 naj ne bi bil zamenjava za ljudi, temveč njihov pomočnik pri izvrševanju nalog, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika. Kot so prevodi, povzetki, nova besedila na podlagi obstoječih in podobno. Eden od možnih načinov je vgradnja algoritmov umetne inteligence v spletne iskalnike, da bi jih neposredno spraševali, kaj nas zanima. Špekulacije gredo v tej smeri zato, ker je Microsoft bogato investiral v podjetje OpenAI. Z njegovim algoritmom bi iskalnik Bing postal resen tekmec Googlu, čeprav težko verjamem, da ta ne bi razvijal česa podobnega. Ali je to res in bo ChatGPT izničil strah pred umetno inteligenco, bosta pokazala čas in praksa.

Dvorni pleskarji

Viralno ni postalo samo umetno inteligentno »gobezdalo«, pač pa tudi dvorni slikopleskarji. Posebej, ko so se preoblekli v nadvse priročno aplikacijo Lensa AI. Orodje samo po sebi ni ne slabo ne dobro. Njegov vpliv je močno odvisen kako in zakaj ga bomo uporabili. Vendarle moramo priznati, da je sposobno izrednega umetniškega portreta z očesom za podrobnosti, kot ga imajo le najbolj cenjeni umetniki.

Algoritem se tudi v tem primeru poklica uči na podatkih, ogromni bazi fotografij, grafik, risb in slik, ki so jih našli na internetu. Največkrat, ne da bi avtorje prosili za dovoljenje. Ali torej algoritmi kršijo zakone? Pravzaprav na vprašanje ni odgovora in ga ne bo, vse dokler o prvem primeru ne bodo odločala sodišča. Naslednja težava je prihodnost kreativnosti. Zahtevali ste potret z avtomobili, hišami in ne vem še čim v ozadju in algoritem vam je rade volje ustregel. Najti umetnika, ki bi naročilo izvedel vsaj približno enako hitro, je nemogoče. Razvoj bo naredil svoje in »slikarije« bodo zato iz leta v leto boljše, a referenca zanje bodo še vedno že ustvarjena dela. Glavna težava je nekje druge. Kdo bo sploh še zaposloval kreativne posameznike, če bodo njihovo delo prevzeli algoritmi. Je res tako preprosto? Govorili so, da smo po zaslugi pametnih telefonov vsi postali profesionalni fotografi, toda praksa kaže, da kadar želiš odlične rezultate, še vedno pokličeš profesionalca. Zaradi algoritmov umetne inteligence, ki slike ustvarijo na podlagi besednega ukaza, se bomo, vsaj nekaj časa, počutili umetniško nadarjeni, dokler ne bomo ugotovili preprostega dejstva. Če ni navdiha, potem tudi algoritmi ne morejo pomagati.

Pomoč tehnologije pri pospešitvi dela se zdi povsem sprejemljiva ideja, ki se ji bomo morali prilagoditi. Nič drugače ni kot v razvoju tehnologije risank. Najprej so umetniki risali kader za kadrom, nakar je proces poenostavilo računalniško upodabljanje. Avtorji pa so ostali. Sploh če ne želimo, da bomo od zdaj naprej gledali samo še plagiate.

Človeška zgodovina je polna primerov upiranja pred novostmi. Nekaj podobnega se dogaja zdaj. Na eni strani imamo pretirano navdušenje nad umetno inteligenco in na drugi strah pred njo. Fotografije niso nadomestile slik, filmi niso uničili gledališča, storitve pretakanja niso zaprle kinematografov, digitalna umetnost ni nadomestila tradicionalne umetnosti in tudi umetna inteligenca ne bo nadomestila človeške ustvarjalnosti. Bodo pa zagotovo od vsega tega imeli največ koristi tisti, ki bodo znali algoritme na tak ali drugačen način znali izkoristiti sebi v prid.

The post Bi nas »vsemogočnost« algoritmov umetne inteligence morala skrbeti? appeared first on Tehnozvezdje.

Prvič se je lahko vsak od nas na lastne oči prepričal o zmogljivosti generativne umetne inteligence, ki odgovarja na še tako zapletena vprašanja in na zahtevo ustvarja umetnine. Tehnologije umetne inteligence, ki za nekajkrat presegajo sposobnosti algoritmov za zaznavo fotografskega prizora in prilagajanje nastavitev ali algoritmov učinkovitejše rabe energije v telefonih, so po desetletjih razvoja postale zrele za komercialne aplikacije.

Novice o dosežkih so bile pogoste in večino njih sem obravnaval z dobršno mero zdravega razuma, medtem ko sem se vsakič znova skušal otresti spremljajočega nekritičnega navdušenja. A kljub dobršni meri skepse je tudi meni jasno, da smo bili priča nečemu, kar bo tako ali drugače vplivalo na prihodnost.

Aprila je podjetje OpenAi napovedalo model ustvarjanja slik (ISM – image synthesis model) Dall-E 2, ki uporablja tehniko latentne difuzije (latent diffusion). Model so urili z velikimi zbirkami slik, katerih vir je bil internet. Tam so namreč našli na milijarde fotografij in slik z besedilnimi opisi, ki so bili nujni del učenja umetno inteligentnega ustvarjalca digitalnih umetnin. Dobili smo dvornega slikarja, ki je vedno na razpolago in lahko skoraj v trenutku ustvari umetnino po naših zahtevah. Ker ni omejitev v ustvarjalnem opusu in tehniki, so splet hitro preplavila njegova dela. Od decembra je storitev odprta za vse in v demonstracijske namene omogoča ustvarjanje slik v relativno nizkih ločljivostih.

Julija je DeepMind objavil, da je njegov model umetne inteligence AlphaFold AI napovedal obliko skoraj vseh znanih beljakovin z zaporednim genomom. Model, ki je bil zagnana leta 2021, da bi napovedal obliko človeških beljakovin, je v enem leto zbirko razširil na več kot 200 milijonov beljakovinskih struktur. Hrani jih javna zbirka Evropskega inštituta za bioinformatiko pri Evropskem laboratoriju za molekularno biologijo (EMBL-EBI), kjer so na voljo raziskovalcem iz vsega sveta.

Avgusta sta Stability AI in CompVis izdala model sinteze slik Stable Diffusion. Podoben je že omenjenemu modeli DALL-E 2. Toda medtem ko je ta zaprt in s precejšnimi omejitvami, je Stable Diffusion prostokodni projekt in dovoli delovanje lokalno in zasebno na osebnem računalniku z dovolj zmogljivo grafično kartico. To je skoraj takoj sprožilo polemike. Decentralizacija omogoča zlorabe, kot so politične dezinformacije ali ustvarjanje pornografskih slik brez privoljenja. Kot problematično sta se izkazali še pristranskost nabora podatkov in tehnike učenje. Kljub temu (ali ravno zaradi tega) je model široko uporabljen v različnih spletnih storitvah sinteze slik. Tega meseca je ena od treh umetnin Jasona Allena zmagala v kategoriji digitalne umetnosti natečaja v Koloradu. Ustvaril jih je s komercialnim modelom za sintezo slik Midjourney (podoben modelu Stable Diffusion), ki deluje znotraj komunikacijske storitve Discord. Zmaga umetne inteligence nad človekom je pričakovano sprožila ostro razpravo o naravi umetnosti in kaj sploh pomeni biti umetnik. Strokovnjaki vidijo modele za sintezo slik kot neizogiben razvojni korak, umetniki pa kot eksistencialno vprašanje.

Novembra je Meta prestavila bota umetne inteligence Cicera, ki premaguje igralce iz mesa in krvi v spletni igri Diplomacy. Gre za dokajšen uspeh, kajti družabna igra od igralcev zahteva sposobnost prepričevanja, sodelovanja in pogajanja. V svojem bistvu so razbili preprečljivega bota, ki ga igralci ne prepoznajo kot umetnega. Mislijo, da pač igrajo s človekom. Jezikovno komponento so poleg številnih besedil igre učili tudi s 40 tisoč prepisov poteka že odigranih partij. Bot ima še strateško komponento, ki sledi poteku igre in predvideva, kako se bodo drugi igralci obnašali. Tehnologijo nameravajo uporabiti pri razvoju spletnih iger s pametnejšimi »računalniškimi igralci« ter za zmanjševanje komunikacijskih ovir med ljudmi in sistemi umetne inteligence. Možno so ravno tako zlorabe. Predvsem lažno predstavljanje stroja za človeka.

OpenAI nas je ponovno presenetil v začetku decembra, ko so predstavili ChatGPT. Temelji na velikem jezikovnem modelu GPT-3 in kot sem lahko prepričal, razume slovensko. Od vseh modelov umetne inteligence je ravno zadnji predstavljeni požel največ zanimanja. Med drugim so ga uporabili za simulacijo seje konzole sistema Linux, ustvarjanju receptov, pisanju pesem in še za marsikaj drugega. Nekateri so kmalu opazili njegove slabosti. Možno ga je pretentati. Nekdo je vprašal, kdo je predsednik Slovenije. Ko mu je bot vrnil pravilni odgovor, mu je dejal, da se moti. Sprejel je opozorilo in vprašal, kdo pa je predsednik. Lahko ste vpisali, kogarkoli in tega je potem ponudil kot odgovor na enako vprašanje nekoga drugega.

Leta 2022 se nam je razkrila sposobnost umetne inteligence. Čas bo pokazal, v kolikšni meri so letošnji dosežki pomembni oziroma uporabni. Ter še bolj. Kakšno skrinjico smo odprli. Pandorino ali skrinjo napredka?

The post KONEC LETA: Ali je s tem umetna inteligenca napovedala prevlado nad ljudmi? appeared first on Tehnozvezdje.