Po nekaterih ugotovitvah lahko virus na prostem »preživi« več kot en teden, zagotovo pa je aktiven nekaj ur. V trgovinah sicer prijemajo marsikaj, česar so se že pred nami dotaknili drugi, a plačevanje je lahko še posebej občutljiva »transakcija«. Gotovina gre iz rok v roke in, kot opozarjajo v NLB, tudi izmenja veliko rok. Prav tako ni nobenega dobrega razloga, da bi kartico podajali trgovki oz. trgovcu, ki bi jo potem vtaknil v terminal POS ali jo temu približal. V vsakem primeru pa si ni odveč ob odhodu razkužiti rok.

V NLB priporočajo plačevanje z brezstično kartico ali z mobilno denarnico. Tak je tudi naš predlog. Vsekakor nobenega podajanja kartic nikomur, brezstično plačilo pa je hitro in priročno. Do 25 evrov se izognete tudi tipkanju kode PIN, kar je še ena potencialna površina, ki se je dotakne veliko ljudi. Z iPhonom ali Apple Watch, ki opravita preverjanje kupca na sami napravi, PIN odpade v vsakem primeru, ne glede na znesek, zato je to zagotovo najboljši način plačevanja v tem času. A tudi katera koli druga mobilna denarnica, npr. NLB Pay, ki se obnaša enako kot brezstična kartica, je v redu.

Za vse, kar se da naročiti po spletu, od doma, in da se skoraj vse, je zagotovo najbolje izkoristiti to možnost. Čemu tvegati in hoditi med ljudi, če ni treba. Socializacija je v splošnem dobra, toda trenutno so razmere nekoliko drugačne in splača se izkoristiti tehnološke možnosti. Tudi pripravljeno hrano se da naročati po spletu ali po telefonu, obstajajo načini za plačilo brez kroženja gotovine in najbrž se bo dalo urediti, da nimate stika z dostavljavcem, ki lahko naročeno preprosto pusti pred vrati. Če našteto vsaj malo pripomore k zajezitvi širjenja virusa, je to že nekaj.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Kdor še ne plačuje brezstično in ne kupuje po spletu, bi mogoče lahko začel zdaj appeared first on Tehnozvezdje.

Na nedavnih tekmah svetovnega pokala v Kitzbühlu so bolj ali manj opustili gotovinsko plačevanje. Letos so namreč obiskovalci lahko prvič uporabili hibridne brezstične kartice izdelovalca LAKS Pay, ki na enem kosu plastike združujejo plačevanje (hrane, pijače in ostalega), smučarske vozovnice, hotele in javni prevoz. Kartico Ski2Pay, ki v bistvu združuje Mastercard in smučarsko karto, je mogoče uporabiti v preko 100 smučarskih letoviščih in hotelih po vsem svetu. Med Sloveniji bližnjimi sta navedeni smučišči Mokrine in Osojščica.

Naslednje področje tehnoloških inovacij je preprečevanje poškodb pri smuki. Vemo, da je današnja oprema večine smučarjev precej drugačna kot pred desetletjem ali dvema, strokovnjaki pa pozivajo k nadaljnjemu tehnološkemu napredku za zmanjšanje tveganj. Med temi elementi so napredna zaščitna oprema, ki zmanjšuje tveganje zvina hrbtenice, in smučarske zračne blazine. Tekmovalci v hitrih disciplinah jih že uporabljajo, različice za množično uporabo pa so še v razvoju. Seveda ne bo prišle prav le smučarjem, ampak nasploh pri gorništvu. In če je za vsakdanjo uporabo težko sestaviti nemoteča očala z dodano resničnostjo, je pri smučarskih precej lažje, saj so že v osnovi velika, del elektronike pa je lahko tudi v čeladi. Taka očala bi lahko smučarju prikazovala določene ključne informacije in statistiko, pri čemer mu ne bi bilo treba odvračati pogleda od proge oz. poti skozi gozd ali skalovje (pri turnem smučanju). Prototipe smo videli že pred leti, razvoj pa gre naprej, zato bo verjetno kaj takega kmalu na trgu.

Smučarska središča in šole se bodo oprle še na bolj sofisticirano obliko dodane in navidezne resničnosti. V namenskih simulatorjih  bi namreč lahko tako začetnikom kot že dobrim športnikom pomagali k izboljšanju praktičnih veščin na progah. Poleg tega pa je mogoče danes zajemati veliko podatkov, jih obdelati s pomočjo umetne inteligence in nato smučarju povedati, kje in kako še lahko napreduje.

The post Tehnologija prodira v smučanje, vnaša zanimivost in izboljšuje varnost appeared first on Tehnozvezdje.

V Mastercardu oz. Mediani, ki je izvedla raziskavo, ugotavljajo, da zaupanje v brezstična plačila narašča, saj ga kot varnega dojema skoraj polovica vprašanih (47 odstotkov), pred dvema letoma pa je bilo takih odgovorov le tretjina. Uporabnikov, ki vsaj tri- do petkrat tedensko opravljajo nakupe na ta način, je bila pred dvema letoma četrtina, letos pa že skoraj polovica (46 odstotkov). Potrošnikov, ki skoraj nikoli ne uporabljajo brezstičnih plačil, je le še malo več kot petina (21 odstotkov), pred tremi leti jih je bilo 43 odstotkov. Večina po rezultatih raziskave tudi verjame, da so brezstična plačila hitra (82 odstotkov), enostavna (77 odstotkov) in praktična (76 odstotkov) rešitev za vsakodnevne nakupe. Brezstične kartice tudi počasi izpodrivajo gotovino. Kot najboljši način plačevanja jih je označila skoraj polovica (48 odstotkov) anketirancev in v »neposrednem obračunu« so premagale gotovino – 53 odstotkov vprašanih raje plačuje z njimi kot s »kešem«.

Poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji Luka Gabrovšek je prepričan, da so ti podatki še dodatno potrdili pravilnost nedavne poteze z zvišanjem zneska, do katerega ni potrebna avtentikacija kupca (vpisovanja PIN-a), na 25 evrov.

Brezstična plačila predstavljajo revolucijo v uporabniški izkušnji, saj potrošnikom omogočajo popoln fizični nadzor nad svojo kartico in vse več potrošnikov se tega tudi zaveda,

je še poudaril Gabrovšek. Za porast brezstičnega plačevanja je zagotovo nekaj logičnih razlag. Banke so v zadnjih letih večinoma zamenjale kartice v obtoku s takimi, ki tovrstno obliko nakupov omogočajo, prav tako so si trgovci priskrbeli ustrezne terminale POS. Kupci in trgovci so se tega navadili, marsikdo je začel razumeti še varnostni vidik, nekaj pripomorejo še telefoni in mogoče celo kakšna ura. Če pogledamo celotno nakupovanje s karticami (tudi z vtikanjem v terminale), pa vidimo, da so nam najbolj všeč debetne. In več kot polovica vprašanih nima težav plačevanjem zneskov do petih evrov s kartico. Več kot 40 odstotkov uporablja »plastiko« za več kot štiri petine nakupov.

Delež plačevanja s telefoni tudi narašča, vendar mogoče nekoliko počasneje od želja in pričakovanj tako ponudnikov kartic kot bank. Skupno telefon za nakupe uporablja 48 odstotkov vprašanih, še vedno manj kot polovica, od l. 2015 pa se je delež dvignil za deset odstotnih točk, kar ni drastičen skok. Kaže pa na to, da smo že pred leti veselo plačevali z Moneto in opravljali spletne nakupe z mobilnimi napravami. Mobilne denarnice uporablja petina (21 odstotkov) anketirancev, le odstotek manj Moneto oz. po novem Valú, devet odstotkov jih je že kaj kupilo s pomočjo besedilnih sporočil in drugih oblik mobilnega plačevanja, pet odstotkov pa jih za svoje nakupe uporablja mBills. Kar nazadnje nanese 32 odstotkov teh, ki klasična plačila (v trgovinah, barih in drugod) namesto z gotovino ali karticami opravljajo z mobilnimi denarnicami. Odstotek se glede na lani ni bistveno spremenil, samo za eno odstotno točko. Morda lahko v 2020 nove banke v teh sistemih še kaj pripomorejo k dodatnemu zagonu.

Po spletu že leta nakupuje približno enak delež Slovencev, bi lahko zaključili na osnovi rezultatov Masterindexa. Rednih in občasnih spletnih potrošnikov je anketa letos naštela 70 odstotkov, pred štirimi leti 64 odstotkov. Če prištejemo še one, ki to počno redko, pa letos pridemo na 92 odstotkov, medtem ko bi se l. 2015 ustavili na 90 odstotkih. Torej peščica novih in malo prerazporeditve iz redke v ostali dve frekvenci. Premik je, vendar na tem področju zagotovo še nismo privzeli navad, ki jih imajo marsikje v tujini. Morda tudi zato, ker spletne cene v Sloveniji večinoma niso dosti nižje od tistih v fizičnih trgovinah, ponudba pa ne konkretno bolj raznolika in obsežnejša, medtem ko iz tujine še vedno marsikdo nerad naroča izdelke, kljub pogosto precej ugodnejšim cenam.  

The post Brezstično v lepem porastu, mobilno plačevanje samo v rahlem appeared first on Tehnozvezdje.

Združenje bank Slovenije je napovedalo, da bo od 18. oktobra naprej mogoče samo s prislanjanjem kartice ali telefona plačevati nakupe do 25 evrov. Če bo torej znesek največ 24,99 evrov, ne bo treba vpisati PIN-a. Razen, kadar bo uporabnik dosegel maksimalno število tovrstnih nakupov. To je varovalka, ki jo bodo banke še vedno obdržale, vsaka pa se samo odloči, koliko zaporednih malih plačil brez kode lahko lastnik kartice izvede. Običajno je meja nekje med petimi in sedmimi, jo pa potrošniki v praksi zelo redko opazijo, ker običajno vmes opravijo kakšen večji nakup, pri katerem morajo vpisati PIN, in takrat se tisti števec postavi nazaj na ničlo.

Sprememba velja za vse kartice Maestro, Mastercard in Visa. Po mojem mnenju je dobrodošla, ker je bila meja 15 evrov malo prenizka, pogosto sem plačeval ravno nekje okrog 20. Tudi v tujini je bil znesek že doslej višji, v Nemčiji, če sem prav obveščen, prav 20 evrov, v Veliki Britaniji pa denimo 30 funtov. Kot poudarjajo predstavniki Mastercarda zlorab z brezstičnimi karticami praktično ni. Z ukradeno se doslej ni dalo kupiti za več kot sto evrov blaga, po novem pa bo zgornja meja nekje pri 150 evrih, še vedno dovolj nizko. Poleg tega najbrž ne bi bilo težko dokazati, da je nakupe opravil nekdo drug. 150 evrov ostaja tudi dnevni limit za plačila brez kode, če ga banka ne določi drugače.

Odločitev finančnih institucij za dvig zneska, ki ne zahteva dodatne avtentikacije, dokazuje, da so potrošniki sprejeli tak način plačevanja. V podjetju Mastercard verjamemo, da bodo brezstična plačila postajala le še pogostejša,

poudarja poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji Luka Gabrovšek.

So pa uporabniki, ki jim sploh ni treba vpisovati PIN-a, ne glede na to, kakšen je znesek na računu. Tako Apple Pay, ki je na voljo v Sloveniji, kot Google Pay (oz. G Pay), ki ni, namreč podpirata protokol za verifikacijo lastnika naprave (za plačevanje). Consumer Device Cardholder Verification Method (CDCVM) so razvili prav z mobilnimi napravami v mislih. Predpostavlja pa, da že varnostni element na telefonu dovolj dobro ali še bolje potrdi imetnika »kartice«. Pri Apple Pay se kot ustrezna verifikacija štejejo uspešna prepoznava prstnega odtisa (za starejše modele) ali obraza (za novejše) in pa vnos gesla (PIN-a) za odklepanje naprave. Prva dva sta lastna zgolj točno določenemu posamezniku, tretjega pa (upajmo) prav tako pozna samo on. Če tudi terminal POS podpira to metodo (pri Mastercardu je npr. vključena od specifikacije 3.0 naprej), potem se s telefonom »dogovorita«, da je to primarni način potrditve nakupa. Protokol je namreč tak, da gresta na prvo verifikacijo, ki jo oba podpirata, CDCVM pa je pri Apple Pay privzeti način. Zato, ker Apple želi čim bolj uporabniško izkušnjo. Če ni treba tipkati po terminalu, je to zagotovo bolje.

Očitno je večina terminalov po Sloveniji in tudi v bližnjih državah dovolj novih, da že podpirajo CDCVM, kajti po mojih in tudi izkušnjah drugih uporabnikov Apple Pay ni nikoli treba nič drugega, kot zagnati to plačilno storitev (z dvoklikom na tipko za vklop telefona), potrditi obraz ali prst, in prisloniti iPhone k POS-u. Še lažje je z uro, čeprav tam ne vem natančno, kje je element prepoznave. S klasičnimi plastičnimi karticami bo PIN kajpak ostal, ker ne ponujajo nobenega drugega načina potrditve, da jo ima res v roki lastnik. Nekoč so krožili prototipi kartic s prepoznavo prstnih odtisov, a so se, verjetno prav zaradi telefonov, pa mogoče tudi cene, kmalu poslovili.

***

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Brezstično in brez PIN-a do 25 evrov ali pa kar za vse nakupe appeared first on Tehnozvezdje.

Po kar dolgem čakanju lahko po novem uporabniki platforme NLB Pay s telefonom tudi dvigujejo gotovino. Včasih ta še vedno pride prav. Ponekod ali ne moremo ali pa nočemo plačati s kakršno koli kartično oz. brezstično obliko transakcije. Postopek pa je enostaven. Odklenjen telefon z aktivirano aplikacijo NLB Pay je treba približati bankomatu, nato kot vedno vanj vtipkati PIN in izbrati znesek za dvig. Nič drugače kot z brezstično kartico, s tem, da se bankomat in telefon sporazumeta že na cm ali dva, sploh ni treba naprave povsem prisloniti na polje, kjer je bankomatov NFC in ki tudi označuje njegovo brezstičnost.

Bankomat mora kajpak podpirati možnost brezstičnega dviga, a to na žalost še ni zagotovilo, da bo zares šlo s telefonom. Kot so pojasnili v NLB, so glede te funkcionalnosti vezani na proizvajalce bankomatov. Pri večini ni težav, pri enem pa na daljavo ne morejo vklopiti te možnosti, zato bodo morali zadevo rešiti drugače, a kot zatrjujejo, si prizadevajo za to. Sicer zdaj dvig gotovine z NLB Pay omogoča približno 150 bankomatov po vsej Sloveniji.

Brezstičen dvig je varnejši od običajnega z vtikanjem kartice, ker je na ta način nihče ne more »prebrati« in potem sklonirati, napravi si samo na zelo kratko razdaljo in zelo na hitro izmenjata podatke. Tako tudi kakšen »lovilec signala« nekje blizu ne bi mogel prestreči ničesar, kajti to ni tako kot pri ključih za daljinsko odklepanje in zaklepanje, kjer (radijski) signal potuje več metrov daleč. Po koncu dviga pa samo hitro denar v žep in nasvidenje. Denarnice ni treba vleči iz žepa, lahko pa ostane celo doma.

Na nekaj pa je treba biti pozoren. Namreč na to, katera kartica je v aplikaciji NLB Pay izbrana za privzeto. S to bo namreč sistem izvedel dvig. Primerna je Maestro, saj pri tovrstnih debetnih ni provizije, medtem ko provizija za dvig s kreditno kartico Mastercard ali Visa običajno stane nekaj evrov. Zato je vsekakor dobro preveriti, če nisi povsem prepričan(a).

The post NLB Pay je končno uporaben še na bankomatu appeared first on Tehnozvezdje.

Kar 78 odstotkov Slovencev po podatkih predstavnika Mastercarda Luke Gabrovška (na naslovni fotografiji) uporablja debetne kartice. Med njimi pa je Maestro v veliki večini. Z njim v tej državi opravimo skoraj tri četrtine plačil. Kreditne kartice, tako Gabrovšek, niso najbolj zaželene. Morda zato, ker imajo potrošniki slabši pregled nad tem, koliko so zapravili. Sam pa bi dodal še drug vidik- Banke namreč niso posebej navdušene nad tem, da bi kar vsakomur odobrile izdajo kreditne kartice, še manj potem ustrezen limit, ki bi dejansko omogočal večje nakupe v spletnih trgovinah. Medtem ko debetne kartice niso prilagojene za tovrstno poslovanje. Njihova številka je včasih 19-mestna, ki se je pri marsikaterem ponudniku sploh ne da vpisati (ker so polja prilagojena za 16-mestne številke kreditnih kartic), in vsako transakcijo je treba posebej potrditi. To pa onemogoča ponavljajoča se plačila, na primer naročnine na spletne storitve.

Zaradi omenjenih omejitev so razvili debetni Mastercard. Ta še vedno ostaja neposredno povezan s stanjem na računu, ni kreditna kartica, kjer banka v bistvu kreditira nakupe, komitent pa jih poravna enkrat mesečno. Toda za spletne nakupe se kartica »obnaša« kot kreditna. Ima pravo številko in enake varnostne elemente, mogoče jo je shraniti v sistem – za naročnine in prihodnja plačila – ali jo povezati z določenimi storitvami. Da gre plačilo neposredno, ko nekaj uporabiš, denimo se pelješ s taksijem ali nečim podobnim ali naročiš hrano na dom. Hkrati pa enako deluje na vseh terminalih POS kot Maestro. Seveda tudi brezstično. Tovrstni nakupi zdaj predstavljajo že dve tretjini vseh v Sloveniji, do dokončne zamenjave vseh terminalov s takimi, ki bodo podpirali plačevanje brez vtikanja kartice, pa menda manjka le še nekaj mesecev. Poleg tega je tudi za trgovce provizija enaka kot pri Maestru.

Debetni Mastercard je v Sloveniji za zdaj na voljo pri Petrolovi storitvi mBills. Tam si jo lahko naroči vsak uporabnik, kartica pa je v bistvu predplačniška. Uporabnik ima tako »na njej« natančno toliko, kot si naloži denarja na svoj račun mBills. Po našem mnenju tej storitvi še vedno manjka povezava z bančnim računom (TRR), da bi bila zares uporabna.

Ena od težav z debetnimi karticami, ki se pretvarjajo, da so obenem kreditne, je v tem, da jih nekateri trgovci dejansko obravnavajo kot kreditne. In jih celo nočejo sprejemati, še posebej se je to dogajalo v sosednji Avstriji. Toda izvirna težava je bila v bankah, ki so postavile omejitev na napačnem nivoju in imajo zdaj že jasna navodila, naj kartico obravnavajo na pravilen način. Kjer pa Debit Mastercard dejansko ne pride nujno poštev, je v hotelih. Ali za rezervacijo ali kot porok za minibar. Za slednje marsikje preprosto začasno vzamejo določen znesek s kartice in ga potem vrnejo. Če pa želijo odpreti »kreditno linijo«, pri kateri bi se s kartice poplačala morebitna poraba, tega ne morejo, ker to pač ni kreditna kartica in ne garantira, da bo plačilo enkrat v prihodnosti uspešno – vezano je pač na stanje na računu.

The post Kartica za brezstično plačevanje v trgovinah in spletne nakupe appeared first on Tehnozvezdje.

Eno glavnih področij za hitro rast plačevanja samo s približanjem kartice (ali telefona) terminalu je javni prevoz. Tam je tak način potrjevanja plačil za vozovnice hitrejši in varnejši. Število potnikov, ki uporabljajo brezstične kartice za plačevanje javnega prevoza, stabilno raste, pravijo v Mastercardu. Kjer so tudi prepričani, da je to že prešlo v podzavest uporabnikov in da bo ta način prej ali slej osvojil glavnino Evropejcev. Navsezadnje so že pred nekaj letih napovedali, da bodo do leta 2020 vsi plačilni terminali v Evropi opremljeni z brezstično tehnologijo. Tudi telefonov, ki prihajajo na trg brez tehnologije NFC, je vse manj. In število bank z digitalnimi denarnicami se povečuje.

Od začetka leta je po podatkih najnovejše Mastercardove raziskave brezstično plačevanje v Evropi zraslo za 97 odstotkov. Skoraj toliko, za 89 odstotkov se je uporaba tega načina povečala v Sloveniji. Seveda v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. To pa pomeni, da je že 54 odstotkov vseh kartičnih plačil v Sloveniji je brezstičnih. Po mojih opažanjih je zanimiv tudi premik pri trgovcih. Še lani je marsikateri debelo gledal, če je kupec omenil, da ne bi vtikal kartice, ampak jo samo približal. Letos pa so začeli trgovci in trgovke sami sugerirati potrošnikom, naj samo prislonijo kartico. Edino telefon še koga preseneti, čeprav mnogi to možnost ali že poznajo ali pa se vsaj ne čudijo več.

 V Sloveniji sta opazna dva porasta pri brezstičnih plačilih. Rast glede na lani je visoka in po skupne številu tovrstnih transakcij se naša država uvršča nad evropsko povprečje,

je povedal Luka Gabrovšek, predstavnik Mastercard za Slovenijo.

Po Evropi je vsaj še 15 držav, kjer so tudi že presegli mejo že več kot polovice brezstičnih plačil. Med njimi so Danska, Hrvaška, Grčija, Madžarska, Nizozemska, Poljska in Rusija. Še posebej izstopa Poljska, ker so brezkontaktno plačevanje povsem posvojili, saj predstavlja že več kot 80 odstotkov vseh nakupov. Zaradi tega pa se konkretno zmanjšuje tudi obseg poslovanja z gotovino. »Mnoge evropske države tako prevzemajo brezgotovinsko ekonomijo,« so prepričani v družbi Mastercard. Po njihovih besedah to tudi izboljšuje podatkovno analitiko in načrtovanje infrastrukture.

Evropa je vodilna v brezstičnem plačevanju. Kljub različnim gospodarskim razmeram in stopnjam razvoja potrošniki iz različnih držav usklajeno sprejemajo to tehnologijo. Vse pogosteje vidimo, kako se različni evropski trgi hitro odzovejo na tehnologijo, ko se poveča zaupanje potrošnikov vanjo,

je ocenil Javier Perez, predsednik Mastercard Europe. Jasno je torej, da kupcem nekaj pomeni hiter in priročen način plačila, ki je hkrati varen, dobro zaščiten. Že prejšnje raziskave so pokazale, da ljudje tovrstnemu plačevanju zaupajo in ga obravnavajo kot varnega.

The post Več kot polovica kupcev že plačuje brezstično appeared first on Tehnozvezdje.

S tem je banka prišla na modernizacijo petine svoje bankomatske mreže, v prihodnjih mesecih pa nameravajo brezstično možnost aktivirati še na dodatnih 139-ih, s čimer bo skoraj vsak drugi bankomat že omogočal dvig gotovine samo s približanjem telefona, brez vtikanja kartice. Kot pravijo v banki spremembe uvajajo postopno, ob zamenjavi obstoječe »mašine« z novo ali postavitve na novi lokaciji. Od drugih bank za zdaj ni glasu o čem podobnem, zato pa lahko pri NLB brezstično dvigujejo gotovino tudi komitenti konkurence, če le izdajatelj kartice dovoli tak način poslovanja na bankomatih. Kje so že tovrstni gotovinomati NLB, si lahko pogledaš na zemljevidu, pri čemer po filtri (filtriraj seznam) odkljukaš izbiro NFC dvig.

V čem je prednost brezstičnega dvigovanja keša? V hitrosti in predvsem varnosti. Hitrostni, lahko bi mu rekel tudi priročnostni vidik je v tem, da ni treba vtikati kartice v režo in čakati, da jo bankomat odpelje notri in začne celoten postopek. Še dodatno se zadeva pohitri, če namesto kartice uporabiš telefon s storitvijo NLB Pay. Tako ni treba iskati denarnice in iz nje vleči kartice, temveč samo iz žepa vzameš telefon, ga spotoma odkleneš (s prstnim odtisom ali obrazom), prisloniš in nato le še vtipkaš svoj PIN ter izbereš znesek.

Varnost pa je večja, ker kartice nikamor ne vtikaš in tako odpadejo vse metode branja podatkov s kartice (»skimming«) in njeno kloniranje. Napadalci bi morali prestreči brezžično komunikacijo med kartico in terminalom, ki poteka na nekaj cm ali še manjši razdalji, zato bi morali biti fizično povsem zraven. Napravo, ki bi prestrezala te podatke, pa je tudi težko neopazno namestiti na čitalnik. In komunikacija gre verjetno po varnem kanalu in je zaradi tega kriptirana. Zato – če imaš možnost, dviguj gotovino brezstično.

Storitev NLB Pay, ki so jo razvili skupaj z Mastercardom, bo vsem komitentom vodilne slovenske banke na voljo jutri (v petek, 20. aprila). Doslej s(m)o jo namreč samo testirali prvi uporabniki. Aplikacija je sicer že zdaj v trgovini Play. Za začetek naj bi se dalo v denarnico na telefonu dodati kartico Mastercard, kasneje še Maestro in menda proti koncu leta tudi kartice izdajatelja Visa. Kot sem že pisal, je treba imeti androidni telefon s tehnologijo NFC, medtem ko za NLB Pay za iPhone ni izgledov, ker Apple ne omogoči polnega dostopa do NFC-ja zunanjim razvijalcem. Že pred NLB je podobno mobilno plačevanje ponudila banka Intesa Sanpaolo, vendar s tem ni dosegla večjega buma. V kratkem pa naj bi se zabavi pridružila vsaj še ena banka.

The post Brezstični bankomati NLB se množijo, mobilno plačevanje zapušča testno obdobje appeared first on Tehnozvezdje.

Največja slovenska banka v preteklosti ni bila znana kot tehnološko in produktno zelo napredna, zdaj pa si prizadeva »slab« sloves popraviti. Po novitetah, kot so brezstični bankomati in možnost najema kredita kar v aplikaciji na telefonu, zdaj v NLB predstavljajo največjo letošnjo novost, sistem NLB Pay. Z njim želijo komitentom omogočiti, da denarnico zamenjajo z androidnim telefonom (o tem, zakaj ne tudi iPhonom malo kasneje). Kot je na predstavitvi poudaril predsednik uprave Blaž Brodnjak, so pred dvema letoma v strategijo zapisali, da se bodo prednostno ukvarjali z uporabniško izkušnjo.

Želimo biti ob pravem času na pravem mestu s pravo rešitvijo,

je še dejal Brodnjak.

O rešitvi plačevanja s telefonom so začeli razmišljati pred enim letom, po treh mesecih, ko so zakoličili, kaj želijo ponuditi, pa so skupaj z Mastercardom, Bankartom in italijansko Vipera začeli razvijati zadevo. Po besedah Siniše Jančića iz Bankarta, ki procesira plačila v Sloveniji, so morali skupno nadgraditi devet zalednih sistemov. Boštjan Fabjančič iz Mastercarda pa dodaja, da gre pri tem za novo poglavje, potem ko je v zadnjih treh letih v Sloveniji doživelo razmah plačevanje z brezstičnimi debetnimi in kreditnimi karticami, saj zdaj število transakcij vsak teden že štejejo v milijonih. In verjetno bi jih v dvomestnih, če bi ustrezne terminale POS končno uvedel tudi največji trgovec v državi. (Dajmo Mercator, čas je za vstop v 21. stoletje!)

Iz zdaj tehnikalije, kdo NLB Pay lahko uporablja in kako? Namenjen je kajpak komitentom vodilne slovenske banke. Ti si morajo na telefon namestiti aplikacijo NLB Pay. Prvi mesec naj bi bilo vse skupaj omejeno na testne uporabnike, aprila pa bodo predvidoma začeli storitev oglaševati in ponujati vsem. Kot rečeno je aplikacija na voljo samo za sistem Android, pri čemer mora telefon imeti nameščeno vsaj različico 4.1 (ali novejšo), kar danes izpolnjuje praktično vsak. Seveda pa mora imeti vgrajen tudi NFC, brez te tehnologije (gre za skupek čipa in antene) za sporazumevanje na kratke razdalje mobilnik terminalu POS ne more povedati, da želi plačati. Na žalost nekateri cenejši telefoni še vedno prihajajo v prodajo brez NFC-ja. Počasi se jim bo treba začeti izogibati. Aplikacije za iOS (iPhone) ni zaradi Applovega zaprtega sistema. Jabolčni telefoni sicer imajo vgrajen NFC (od šestic naprej), vendar ga ne more uporabljati nobena storitev drugih razvijalcev, samo Applove lastne. Tako je brezstično plačevanje z iPhoni mogoče samo v tistih državah, kjer je Apple že vzpostavil svojo storitev Apple Pay. Slovenija ni na prioritetnem seznamu. Z iOS 11 so sicer dostop do NFC-ja rahlo odprli, vendar samo za prepoznavanje določenih značk, komunikacija v drugo smer (zapisovanje) pa je še vedno zaklenjena. Iz istega razloga ni niti Urbane za iOS.

Komitent torej najprej naloži aplikacijo. Nato v njej potrdi pravni dolg esej (pogoji uporabe storitve) in vpiše številko kartice ter davčno številko. Na začetku je podprta kartica Mastercard, čez kakšen mesec pa bo mogoče v mobilno denarnico dodati tudi kartico Maestro in takrat bo NLB Pay zares zanimiv, saj bo nadomestil kartico, ki ljudje najpogosteje uporabljajo za vsakdanja plačila. Potem uporabnik vpiše še svojo mobilno številko, kamor dobi potrditveni sms in določi štirimestni PIN za vstop v aplikacijo. Ampak kasneje se lahko odloči, da vanjo vstopa tudi s prstnim odtisom in menda celo s prepoznavo obraza. V banki trdijo, da od namestitve aplikacije do začetka plačevanja s telefonom ne mine več kot minuta. Za samo plačilo pa ni treba storiti drugega, kot odkleniti telefon in ga prisloniti k terminalu (enako kot brezstično kartico). NFC samodejno prikliče aplikacijo in transakcija steče. Če je plačilo manjše od 15 evrov, je to to, če je znesek višji, pa je treba v terminal vtipkati še PIN – kartice, ne aplikacije. Enako kot pri »plastičnem« plačevanju. In na vsakih nekaj manjših nakupov, če vmes ni nobenega nad mejo za PIN, je treba tega vseeno vtipkati. Plačevanje je enakovredno kartičnemu in deluje na vseh brezstičnih terminalih, v Sloveniji in po svetu.

Omejitev, na koliko telefonih ima lahko uporabnik v mobilno denarnico vpisane iste plačilne kartice, menda ni. Čeprav bo verjetno večina to imela na eni sami napravi. V banki pravijo, da razmišljajo tudi o podpori pametnim uram, vendar za zdaj z njimi plačevanje še ne bo možno. Poudarjajo pa, da je sistem povsem varen, saj uporablja t. i. tehnologijo žetonov, pri kateri so vsi občutljivi podatki na oddaljenih, močno zavarovanih strežnikih, na samem telefonu ni praktično ničesar, zgolj uporabniški vmesnik za plačevanje.

V NLB so bili v zadnjem času presenečeni nad tem, koliko njihovih komitentov je že posvojilo uporabo »mobilne banke.« Zato bo zanimivo spremljati, kakšen bo odziv na NLB Pay. Pa tudi, kako hitro bodo Intesi Sanpaolo, ki je podobno storitev uvedla pred pol leta, in NLB sledile ostale banke.

The post Največja slovenska banka hiti v prihodnost z NLB Pay appeared first on Tehnozvezdje.

Kot prva banka v Sloveniji in menda tudi ena prvih v Evropi bankomate za brezstične kartice uvaja NLB. Ti imajo poleg reže za vtikanje kartice še ustrezno označeno površino, kamor se jo zgolj prisloni, in potem seveda vtipka pin. Brez tega varnostnega koraka pač ne gre in tudi prav je tako. Banka začenja s peščico testnih bankomatov, za zdaj je mogoče na ta način dvigovati gotovino in preverjati stanje na dveh v poslovalnici Polje ter enem na bencinskem servisu Petrol na Šmartinski. Vse kajpak v Ljubljani. Do konca prihodnjega leta (2018) v NLB-ju nameravajo postaviti in aktivirati približno 250 tovrstnih bankomatov, vendar bodo to počeli postopno. Nekateri pravzaprav že stojijo, vendar njihove brezstične ploščice še niso aktivne.

Na teh bankomatih delujejo vse brezstične kartice Maestro in MasterCard, če jih je izdala NLB ali če jih ni. S karticami Visa še ne gre, a je tudi njihovo certificiranje je v teku. Ko ne bo več vtikanja kartic bodo tudi goljufi imeli malce oteženo delo, kajti težje bodo nameščali priprave, ki »poskenirajo« podatke s kartice oz. jo klonirajo. Banke pa bodo morale prilagoditi napis na ekranu, ki uporabnika še vedno poziva k vstavljanju kartice. Kot poudarjajo v banki, je  končni cilj dvig gotovine z mobilnim telefonom, ki podpira tehnologijo NFC. Poleg tega v napovedih za prihodnost omenjajo, da »niso več daleč« od storitve NLB Pay – mobilne denarnice. Z drugimi besedami, od možnosti plačevanja z mobilnikom. Tega za zdaj ne omogoča veliko bank v Sloveniji, ena redkih je Intesa Sanpaolo, in vsaka tovrstna napoved je izjemno dobrodošla. NLB-jevo različico aplikacije, ki bo združevala vse plačilne kartice in nadomeščala brezstično plastiko v denarnici, bi lahko ugledali že pozimi.

Kot pojasnjujejo v največji slovenski banki, je vse opisano del njihovega programa »digitalne transformacije,« ki bo trajal vsaj še naslednja tri leta. V okviru tega so maja leto komitentom ponudili možnost spletnega klepeta in video klica, do česar je zdaj mogoče dostopati tudi s storitvijo NLB Klik, kar pomeni, da za identifikacijo ni več potreben osebni dokument, saj je uporabnik že identificiran (z digitalnim potrdilom, ki pa naj bi ga tudi zamenjale druge oblike prijave). Poleg tega so v mobilni banki Klikin ponudili možnost hitrega najema kredita do 15 tisoč evrov. Komitent celoten postopek opravi v aplikaciji, ni mu treba nikamor in čakati na nikakršno odobritev. Bonitetno oceno imajo v banki zanj že pripravljeno, glede na želen znesek in ročnost se mu sproti izračunava mesečni obrok, denar pa dobi na svoj račun nakazan v nekaj sekundah po »oddaji naročila.«

Nekatere, v osnovi digitalno usmerjene banke, so vendarle spodbudile spremembe tudi pri tradicionalnih. Začetno obračanje v drugo smer je dokaj počasno, kajti ti sistemi so podobni tankerjem, toda ko steče, gre potem lahko precej hitro. Omenil sem že vse večjo uporabo brezstičnih kartic. Menda pa je podobno tudi z mobilnim bančništvo, torej plačevanjem položnic in opravljanjem transakcij na telefonih. Če se je klasično spletno bančništvo »prijemalo« leta, so mobilnega komitenti zapopadli v nekaj mesecih, podobno kot je bilo v svetu mobilne telefonije s tehnologijama UMTS in LTE. Prva se je uveljavljala dolgo in ravno, ko je prišla do splošne razširjenosti, jo je v slabem letu odpihnil 4G.

The post NLB uvaja brezstične bankomate in napoveduje plačevanje s telefoni appeared first on Tehnozvezdje.