Upam si trditi, da je večina, če ni ravno zaposlena v podjetju z lastnim poštnim strežnikom, popolnoma odvisna od Googlovega Gmaila. Uporabljate ga za osebno korespondenco in nekateri še za posel. Koliko pomembnih in starih sporočil, katerih izguba bi povzročila veliko sivih las, je v njem? Imate stike, osebne in poslovne, shranjene še kje drugje ali le v Googlovi storitvi? Odgovora sta jasna. Veliko. In. Ne! Pomislite, da vam onemogočijo dostop do tega. V trenutku ste goli in prestrašeni, saj ste navajeni, da telefon pozna številke prijateljev in sodelavcev ter je vse pomembno v lahko in od povsod dostopnih poštnih sporočilih ne glede kako stara so. Ne mislite, da to ni mogoče. So primeri, ko je Google posameznikom ukinil račun, ker naj bi kršili pravila uporabe. Dolgovezno pravno formalno čtivo, ki ga večina nikdar ne prebere in bi ga ne razumela, tudi če bi ga. Zdaj pomislite še na fotografije in datoteke v Googlovi oblačni shrambi. Jih imate shranjene še kje? Morda v drugi shrambi ali na lokalni napravi? Odgovor je večinoma spet jasen. Seveda ne.

Manj je pomembno, čemu je do ukinitve prišlo in ali kazen sorazmerna dejanju. Bistvo težave je v moči enega podjetja, ki nas je vrsto let prepričevalo, naj mu zaupamo čisto vse, da na lastno pest in ne na podlagi sodnega naloga, popolnoma izniči digitalno življenje nekoga, mu naredi ogromno škode in po domače rečeno – »popolnoma sesuje življenje«. Tako preprosto ne bi smelo biti, ker smo posamezniki manjši od mravljice pred brezosebnim obličjem več milijard vrednega podjetja. Na morebitno pritožno namreč odgovarjajo samodejni odzivniki, programski algoritmi brez čustev in brez razumevanja ljudi.

Večinoma se niti ne zavedamo kolikšen del »digitalnega« življenja smo dali na »razpolago« in v posedovanje globalnim tehnološkim podjetjem. Blokado družbenega omrežja nekako preživimo, morda bomo pozabili čestitati bližnjim ob njihovih dnevih, a večje škode ne bo. Od Googlovega računa smo medtem življenjsko odvisni. Uporabljamo ga za dostop do vrste drugih storitev ali v ta namen uporabimo vsaj poštni naslov (uporabniško ime), do katerega dostop izgubimo skoraj sočasno z ukinitvijo računa. Da o licencah poslanih v poštnih sporočili in drugih podatkih pomembnih za uporabo spletnih storitev in programske opreme ne izgubljam besed. Nesrečniki, ki se jim je izbris pripetil, poročajo o polni izgubi vsega ter mučnem in dolgotrajnem poskusi rekonstrukcije digitalnega življenja. Ne gre le za Google. Enako ali iz poslovnih razlogov še bolj problematične so številne Microsoftove storitve. Kakšne težave bi ukinitev računa povzročila podjetju, ki bi ga na primer ameriška administracija po nedolžnem tako kaznovala zaradi neupoštevanja sankcij neke države, lahko le predvidevamo.

Večino tehnoloških podjetij je ameriških in ne razumem, kalo lahko lahkoverno živimo v prepričanju, da so njihove storitve večne in tako zelo odvisne od nas Evropejcev, da se nam nič hudega ne more pripetiti. Smo res nedotakljivi? Ni narobe, da uporabljamo sodobne internetne storitve. Narobe je, da nimamo načrta za primer, če gre kaj narobe. Elektronske pošte ne arhiviramo, čemu bi, ko za to poskrbijo ponudniki in je varna na spletnih strežnikih. Ne bi bilo napak, če bi to občasno kljub vsemu naredili. Možno je. Enako velja za fotografije in pomembne datoteke. Imeti jih moramo še kje druge. Na fizičnih nosilcih, lokalnih pomnilnikih naprav in (ali) v več spletnih hrambah, ki med seboj tekmujejo za uporabnike. Najhuje, kar se nam lahko zgodi, je življenje v prepričanju, da se nam nič ne more zgoditi. Pozabljamo, da lahko ponudnik storitev vedno blokira koga koli in ni organa, državnih, mednarodnih in stanovskih, kamor bi se uporabnik lahko pritožil in dosegel odprtje računa in povrnitev podatkov. Google se lahko zmoti in račun in s tem podatke nepovratno izbriše po pomoti, pa »nikomur nič«.

The post Zato bi morali imeti načrt za primer, da nam Google izbriše račun! appeared first on Tehnozvezdje.