Na prejšnjem razpisu, ki so ga večkrat dopolnjevali z dodatnimi sredstvi, bo skupno razdeljenih nekaj več kot 19 milijonov evrov. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je pred časom potrdilo, da ima iz podnebnega sklada zagotovljenih novih 33 milijonov evrov za ta namen. Za zdaj je Borzen razpisal 14,4 milijona v dveh sklopih. 9,4 milijona za subvencije državljanom in 5 milijonov za subvencije podjetjem (pravnim osebam).

Pri obeh sklopih bo mogoče vloge, kot rečeno, oddajati šele od 18. junija naprej, torej bo vmes dober mesec praznine. To ne pomeni, da boste ostali brez subvencije, če v tem času kupite električni avto, saj je mogoče vlogo oddati za vsa vozila, kupljena v tem letu (od 1. januarja 2026 naprej), le nekoliko dlje boste čakali na nakazilo. Na odobritev vloge so sicer kupci v zadnjem letu čakali nekje med dvema in tremi meseci, potem pa še kakšen teden, da so dejansko dobili denar na svoj račun. Po prejemu subvencije je treba avto imeti v lasti tri leta, sicer bo Borzen terjal vračilo spodbude.

Prvič po dolgem času s tem razpisom nekoliko spreminjajo strukturo subvencij, vendar v sklopu za fizične osebe. Pri pravnih vse ostaja, kot je bilo, in tudi ne bo dodatne spremembe po 31. avgustu. Za običajne državljane je namreč po novem na voljo višja, 7.800 evrov vredna spodbuda za električna vozila z nakupno ceno do 25.000 evrov. Avtomobil za 20 tisočakov bo torej na koncu stal 12.200 evrov. Med 25 in 35 tisoč evri nabavne cene avtomobila subvencija ostaja na prejšnjem znesku 7.2000 evrov, prav tako med 35 in 45 tisoč evri pri 6.500 evrih in nad 45 tisočaki na 4.500 evrih. Do 65.000 evrov, kjer je zgornja meja upravičenosti za subvencijo. Dražji avtomobili je niso deležni. Toda za nakupe iz zadnjega cenovnega razreda (od 45 do 65 tisoč evrov) bo vloge za subvencije mogoče oddajati le še do 31. avgusta, po tem datumu bo meja za državno pomoč pri nakupu električna avtomobila (za fizične osebe) postavljena pri 45 tisoč evrih. Subvencija za rabljenega (do 45.000 evrov), ki ob registraciji ne sme biti starejši od treh let, ostaja 3.000 evrov.

Država torej še bolj spodbuja nakupe cenejših (in manjših) vozil, hkrati pa tudi uvoznike in trgovce k prilagoditvi cen tistih modelov, ki so blizu meje za 6.500 evrov subvencije, in zdaj še upravičeni do 4.500 evrov, kmalu pa ne bodo več. Odkar velja tovrstna razmejitev spodbud, smo videli kar nekaj primerov prilagajanja cen in s tem lovljenja višjih subvencij – še več sicer pri meji 35 tisoč evrov –, zato lahko upravičeno tudi tokrat pričakujemo podobne manevre.  

The post Cenejši zdaj z višjo subvencijo, dražji kmalu brez appeared first on Tehnozvezdje.

Avgusta je ministrstvo razpisalo skupno 9,2 milijona evrov, 5,2 milijona za fizične in 4 milijone za pravne osebe. Prvi so lahko začeli oddajati vloge septembra, drugi šele 7. oktobra. Kljub temu je skupni znesek s 1.701 vlogo (1175+526) že presežen.Zato Borzen posameznikom zdaj sporoča, da oddajanje vlog ta čas ni mogoče in bo predvidoma znova po 18. novembra. Pred tem naj bi ministrstvo objavilo nov poziv, na katerem bo na voljo 15,6 milijonov evrov sredstev iz evropskih skladov.

Za podjetja ima Borzen drugačno sporočilo, četudi so tam oddane vloge prav tako že dosegle limit. Tega so sicer znižali, kajti milijon evrov so prerazporedili v razpis za fizične osebe. Podjetja namreč lahko vloge oddajajo naprej, saj naj bi zanje prilagodili obstoječi razpis, znotraj katerega namerava višino sredstev povišati na 12 milijonov evrov, torej za 9 milijonov. Skupno razpisanega novega denarja za spodbude za kupovanje električnih vozil bo tako skoraj 25 milijonov evrov, še nekaj več kot 10 milijonov po glede na zagotovila ministrstva ostalo še v rezervi za prihodnje dopolnitve razpisa.

Kot kažejo podatki o novih registracijah in zdaj še število vlog za subvencije, se je trg električnih vozil tudi v Sloveniji letos, še posebej v drugi polovici leta prebudil. Septembra statistika je naštela 742 registracij. Če smo zgoraj navedli, da je bilo od začetka septembra oddanih 1.700 vlog in da so nekateri morali čakati, potem ko so vozilo prevzeli že avgusta, verjetno oktobrska številka ne bo povsem blizu ali presegla tisoč, kar bi se zgodilo prvič v enem mesecu, verjetno pa bo najmanj blizu ali višja od septembrske.

Lani je bilo oktobra novoregistriranih vsega 223 električnih vozil in niti november ter december z 296 in 282-imi nista bila mnogo močnejša, zato je že zdaj bolj ali manj jasno, da bo letošnja skupna bera približno dvakratna v primerjavi z lansko, ko je statistika 3.142 dodatnih električnih vozil na slovenskih cestah. Leta 2023 jih je bilo 4.330, letos pa že do konca septembra 4.424, kar pomeni skoraj 90-odstotkov več kot lani in največ v enem letu doslej. Pričakujem, da bo z oktobrom število preseglo pet tisoč, konec leta pa šest tisoč. Število električnih vozil na cestah bi se tako povzpelo na približno 25 tisoč in se bliža dvema odstotkoma vseh.  

Tudi evropska prodaja je bila septembra ena najboljših doslej z 260.256 primerki. Tržni delež baterijskih vozil je znašal 21-odstotkov (v Sloveniji 15 odstotkov). Zagotovo je v tem skritih nekaj registracij za »napihovanje« številk, a vseeno ne toliko, da ne bi bile relevantne. Najboljši mesec v Evropi je bil sicer december 2022, ko je število prodanih preseglo 250 tisoč, tržni delež pa je dosegel skoraj 25 odstotkov. Takoj naslednji mesec, januar 2023, je bil eden najslabših doslej, prodaja je strmoglavila na malo več kot 100 tisoč in enajst odstotkov tržnega deleža. To so fluktuacije zaradi sprememb v subvencijskih in davčnih politikah, razprodajanja zalog, lovljenja takih in drugačnih ciljev ob koncu leta in podobnih vzrokov. Toda sredi jeseni še nismo priča čemu takemu.

The post Subvencije ste razgrabili, a kmalu boste lahko oddajali vloge za nove appeared first on Tehnozvezdje.

Aktualni javni poziv za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za električna vozila (JP SUB-EV25-1) je bil objavljen avgusta, Borzen pa na tej osnovi vloge zbira od začetka septembra. Za posameznike je na voljo 5,2 milijona evrov sredstev, še štirje milijoni evrov pa za podjetja in samostojne podjetnike, tu se je oddajanje vlog začelo minuli teden. Na poziv za fizične osebe je do konca redakcije glede na »števec« na spletni strani družbe Borzen oddanih že 1.025 vlog, skupni znesek zaprošenih sredstev pa se bliža petim milijonom in pol. Proračun razpisa presega že za skoraj 300 tisoč evrov. Toda Borzen je objavil obvestilo, da so sredstva še na voljo, saj bodo del predvidenih za pravne osebe prenesli na sklop za fizične osebe.

Zapisali so tudi, da je »Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) zagotovilo nova nepovratna sredstva za spodbujanje nakupov e-vozil, s katerimi bomo dopolnili obstoječa.«

Na ministrstvu so nam to potrdili in pojasnili, da imajo zagotovljenih 35,6 milijona evrov za spodbujanje nakupov e-vozil »do leta 2027 oziroma do porabe sredstev.« Od tega zneska je 20 milijonov evrov iz Podnebnega sklada in 15,6 milijona evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Na vprašanje, kdaj bodo objavili nov razpis, so odgovorili, da predvidoma do konca meseca, vendar so »postopki potrjevanja daljši, ker gre za dodatna evropska sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost.« Potrdili so še, da višine subvencij in pogojev ne nameravajo spreminjati in da »se bodo subvencije za električna vozila nadaljevale tudi v prihodnje.«

Če bi povprečna višina zaprošene subvencije ostala dobrih 5.300 evrov, kot je v zadnjih mesecih, bi bilo dodatnega denarja za 6.690 vozil. Letos je bilo do konca septembra prvič registriranih 4.424 električnih vozil. Vsa sicer niso »predmet« subvencije, saj so nekatera testna v avtohišah, lahko pa tudi registrirana za povečevanje prodajnih številk (t. i. dnevne registracije). Toda, če bi se nadaljevalo po septembrskem tempu, ko je bilo prodanih oz. registriranih 742 električnih vozil, in za zdaj vse kaže, da se bo, ter ob upoštevanju, da bo novi razpis že pretežno pokril letošnje zadnje tri mesece, verjetno denarja ni dovolj do konca prihodnjega leta.

The post Novih 35 milijonov evrov za spodbujanje nakupov električnih vozil appeared first on Tehnozvezdje.

Druga mantra gre sicer v nasprotno smer, češ da je treba električne zaradi njihove višje moči, hitrejših pospeškov in podobnih lastnosti primerjati z ustreznimi »fosilnimi.« Tega pogleda ne zagovarjam, četudi bi se seveda na drugi strani, če se le da, izognil izhodiščni, potencialno šibki motorizaciji. Večina kupcev namreč hoče funkcionalen avto, ki ustreza njihovim potrebam, in ne zahteva ali si želi več kot 200 ali celo 300 »konjev.« Pri električnem jih pač dobi, ker jih proizvajalcu ni nikakršen problem zagotoviti, pogosto so celo zmogljivejši motorji bolj učinkoviti, toda marsikdo bi bil zadovoljen s precej manj moči. Pač toliko, da se lahko zadovoljivo hitro odziva na dogajanje v prometu. Tudi s pogledom, da je treba električne nujno (cenovno) primerjati s tistimi s samodejnim menjalnikom, se ne strinjam. Pri bencinskem ponekod še obstaja možnost ročnega, cenejšega, in nekateri, čeprav jih je vedno manj, jo še izberejo. Pri električnem takega znižanja cene ni.

Res je, da nakupna cena električnih še vedno v večini primerov pomembno presega nakupno ceno bencinskih, malo manj hibridnih in dizelskih, medtem ko so priključni hibridi lahko celo dražji. So sicer izjeme, ko sta ceni električnega in izvedbe z motorjem na notranje zgorevanje bolj ali manj poravnani že brez subvencije, vendar so dokaj redke. Tukaj se ne bom spuščal v preračunavanje celotnega stroška lastništva, ampak gledamo izključno znesek, ki ga mora kupec plačati, da avto odpelje iz salona, in koliko se ta s korekcijo, ki jo čez nekaj mesecev prinese subvencija, približa znesku za bencinskega, hibridnega ali celo dizelskega. Kot zdaj velja že dolgo, je do nakupne cene 35.000 evrov kupec upravičen do 7.200 evrov subvencije, nato do meje 45.000 dobi 6.500 evrov, nad to mejo in do 65.000 evrov pa 4.500 evrov subvencije.

Borzen je avgusta objavil nov poziv, po katerem je za fizične osebe na voljo 5,2 milijona sredstev, za podjetja in samostojne podjetnike pa 4 milijone evrov. Posamezniki že lahko oddajajo vloge (od 2. septembra, za vozila, kupljena letos), podjetja jih bodo lahko šele od 7. oktobra naprej. Če bi bila povprečna višina subvencije »srednjih« 6.500 evrov, je sofinanciranje na voljo za 800 fizičnih oseb in za 615 podjetij. V praksi je nekoliko nižja, ker je precej avtov tudi iz najvišjega cenovnega razreda, upravičenega do subvencije, in rabljenih iz tujine oz. domačih testnih (ti dobijo 3.000 evrov). Glede na podatke družbe Borzen o že oddanih vlogah lahko izračunamo, da je povprečna višina 5.267 evrov. S tem pridemo na malo več kot 1.700 vozil oz. slabih tisoč za posameznike. Ob približno 500 registriranih vsak mesec, kot kaže statistika od pomladi naprej, je torej malhe za približno tri mesece in pol. Toda pri fizičnih osebah je vlog že za skoraj tri milijone in pol (vmes nekaj tednov ni bilo mogoče oddajati vlog, zato so jih nekateri takoj septembra vložili za nazaj), torej bodo kmalu dosegle 5,2 milijona. Kako bo naprej, bomo videli.

Se pa pri subvencijah ne strinjam, da gre za »razdeljevanje našega denarja« tistim, ki si privoščijo nov avto, temveč trdim, da je treba gledati na cilje, ki so v ozadju teh ukrepov. Z vsakim avtom, ki nima lokalnih izpustov, se potencialno malenkostno izboljša zrak, kjer se vozi. Če se jih nabere dovolj, lahko prispevajo k manj obolenjem zaradi mikro delcev (in še česa), kar pomeni manj stroškov zdravljenja ali celo smrti. In zaradi električnih vozil se bo postopno zmanjšala količina prodanih naftnih derivatov, kar pomeni manj dovažanja teh in s tem manj uničevanja cest, katerih obnova tudi predstavlja pomemben strošek države in občin.

Izbira je večja, kot izgleda na prvi pogled

Če iščemo električna družinska vozila, smo po cenikih in konfiguratorjih hitro na 50 tisoč evrih in še višje. Govorimo o avtih, ki nudijo najmanj 500 km dosega po merjenju WLTP, to jih dela primerljivo uporabne bencinskim, v dolžino merijo vsaj 4,40 m, premorejo minimalno 450 l prtljažnika in imajo pet vrat (odpadejo štirivratne limuzine, kot sta Hyundai Ioniq 6 in Tesla Model 3). Torej ne o Bornih in podobnih, ki se gibljejo med 35 in 40 tisoč evri nabavne cene (s premajhnim dosegom za naše kriterije, kar izloči tudi večino modelov kitajskih znamk), tudi priljubljena Hyundai Kona in Kia EV3 izpadeta zaradi dolžinskega kriterija, čeprav bi z večjo baterijo prestali tistega o dosegu.

Pri cenah imam v mislih »gotovinsko« plačilo, s financiranjem se običajno da dobiti še nekaj več popusta, ki v določenih primerih lahko pomaga ravno toliko, da pridete pod mejo za višjo subvencijo, s čimer si že pokrijete »preplačilo« zaradi obresti. Na koncu je tak nakup lahko še vedno cenejši, kot če bi avto plačali v enkratnem znesku, a bi dobili nižjo subvencijo. Če ste v vsakem primeru pod mejo in si to lahko privoščite, je seveda gotovinsko plačilo »najcenejše.«

Spodaj je spisek tistih, za katere stoodstotno trdim, da vas lahko na koncu stanejo največ 38.500 evrov, lahko pa še nekoliko manj, odvisno od opreme. To je primerljivo z modeli, kot so Ford Kuga, Hyundai Tucson, Nissan Qashqai, Renault Austral ali Toyota Corolla Cross. Določene od teh se da dobiti tudi ceneje, a lahko so še precej dražji od navedenega zneska. Nekateri s spodnjega spiska so lahko na zalogi, druge bo treba naročiti in čakati od dva do tri mesece. Kar zna biti že delikatno za tokratni krog subvencij, a država že lep čas poudarja, da se bodo nadaljevale najmanj še prihodnje leto.

Cupra Tavascan

Ford Explorer EV

Hyundai Ioniq 5 84 kWh RWD

Mazda 6e (z manjšo in večjo baterijo)

Renault Scenic EV87 220

Škoda Elroq 85 in Enyaq 85

Tesla Model Y RWD

Toyota bZ4X

Volkswagen ID.7 Pro 4All  

KG Mobility Torres EVX bi cenovno in velikostno zlahka sodil na spisek, vendar ga izda doseg. Zelo verjetno so pod mejo lahko tudi, kljub podražitvi Opel Grandland electric, morda Ford Capri ter tehnična dvojčka BMW iX1 in Mini Countryman, ki pa ju pesti ista težava kot Torresa – premajhen doseg, le da bolj zaradi kapacitete baterije kot zaradi neugodne aerodinamike. Pridružil se bo še Xpeng G6, morda tudi Citroen C5 Aircross, v začetku prihodnjega leta pa Kia EV5, čeravno je pri slednji vprašljivo, ali se bo cenovno uvrstila med kandidate za večjo »podporo« države.

Nekateri od naštetih že imajo oglaševano ceno ravno pod mejo, denimo Ioniq 5 s kar 11 tisoč evri standardnega popusta glede na cenik, Ford Explorer z »osnovno« opremo, povsem nova Mazda 6e, Škoda Elroq v nekaterih opremskih izvedbah ali Toyota bZ4X, pri drugih vam bodo v salonu med sestavljanjem ponudbe ponudili nekje od dva do štiri tisoč evrov popusta, kar ceno spusti vsaj pod »magičnih« 45 tisoč, ali v kakšnem primeru, če ne pretiravate z dodatno opremo, še za tisočaka, dva nižje ali celo tri nižje. Vsekakor se splača iti na pogovor s prodajalcem in se ne slepo zanašati na cenike ali konfiguratorje, ker boste ugotovili, da je avto v resnici lahko za štiri do šest tisoč evrov (ob seštevku popusta in višje subvencije) cenejši, kot ste mislili, da je, in tudi od spodobne izvedbe primerljivega hibridnega.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Katere »družinske« lahko dobite z višjo subvencijo? appeared first on Tehnozvezdje.

Prejšnji razpis je Borzen pred malo več kot tednom preklical, potem ko je zmanjkalo zanj zagotovljenih 11,25 milijona evrov. Del razpisa za pravne osebe so pravočasno »obogatili« z dodatnimi petimi milijoni, prav takšen je tudi razpoložljivi znesek na novem razpisu za posamične kupce. Ob predpostavki, da bo večina vlagala vloge za višje zneske subvencij, bo denarja zadoščalo za približno 800 kupcev električnih avtomobilov (ali drugih vozil). In če predpostavimo še, da približno 400 novo registriranih, kolikor jih je bilo zadnje mesece, določen del odpade na podjetja, je tokratnih sredstev dovolj nekje do jeseni, nakar bo morala država znova poseči z zvišanjem. Na razpolago naj bi bilo še dobrih devet milijonov evrov iz evropskih projektov.

Zneski in pogoji za subvencije so enaki kot prej. Za nova (prvič registrirana) vozila je do meje 35.000 evrov pri nakupni ceni, kupec upravičen do 7.200 evrov subvencije. Od 35 tisoč do 45 tisoč evrov cene avtomobila je subvencija 6.500, nato pa do meje 65.000 evrov, kjer subvencioniranje zaključi, 4.500 evrov. Za rabljeni osebni avto iz tujine ali že predhodno registriranega »slovenskega,« za katerega še ni bila prejeta subvencija, je na voljo 3.000 evrov do cene 45.000 evrov, nad to mejo in do 65.000 evrov pa 2.000 evrov. Prva registracija je morala biti po 1. 11. 2021, sicer avto ni upravičen do subvencije.

Za kategorije N in L so zneski nekoliko nižji, toda večina denarja gre za subvencioniranje nakupov kategorije M1, torej osebnih avtomobilov.

The post Subvencije za električna vozila so nazaj appeared first on Tehnozvezdje.

Lani pomladi je Borzen, ki je prevzel razdeljevanje subvencij od Eko sklada, razpisal skupno 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za spodbude za nakup električnih vozil. Od tega 11,25 milijona za fizične in 3,75 milijona za pravne osebe (pri teh so kasneje polega podjetij med upravičence dodali še espeje). Konec marca je kazalo, da je denarja še za približno štiri mesece, vendar so kupci razpoložljiva sredstva dejansko izčrpali v dveh mesecih. Odstopanje od predvidevanja lahko deloma pojasnimo tako, da je bilo lepo število vlog že takrat »na čakanju« za obravnavo, več pa je bilo v zadnjih mesecih tudi kupcev, ki so oddali vloge za višje zneske subvencije (saj je naprodaj več avtomobilov s cenami, ki to omogočajo), medtem ko je bil prej povprečni znesek precej nižji.

Ministrstvo je tako minuli teden objavilo spremembo razpisa v Uradnem listu, s čimer je sredstva za pravne osebe povečalo na skupno 8,75 milijona, torej za pet milijonov evrov. Za ta denar so že uspeli dobiti potrditev Evropske komisije, saj gre denar iz programa RePowerEU. Podjetja in samostojni podjetniki torej lahko nemoteno oddajajo vloge za subvencije in če privzamemo, da bo povprečna višina, za katero bodo zaprosili šest tisoč evrov (kot je povprečje vseh treh nivojev spodbud – 7.200, 6.500 in 4.500 evrov), to zadostuje 833 vozil. Morda ravno dovolj do konca leta.  

Že marca so v MOPE povedali, da imajo za te subvencije »za letos in prihodnje leto (2025 in 2026) skupno predvidenih 26.340.250 evrov.« Po poročanju Financ je najnovejše stanje dodatnih sredstev, poleg že razdeljenih 15 milijonov evrov, 19,2 milijona evrov. Od teh so jih 5 milijonov, kot rečeno, že razpisali za podjetja, še vsaj 5 naj bi jih bilo na voljo na novem razpisu za običajne državljane, 9,2 milijona pa bi za zdaj ostalo nerazporejenih. Borzen napoveduje objavo novega razpisa v roku enega meseca, pri čemer naj se pogoji ne bi spreminjali, odvisno pa je od tega, kako hitro bodo na ministrstvu uspeli dobiti »blagoslov« iz Bruslja. Tudi ta denar bo namreč iz evropskih projektov in bodo z njegovo porabo dokazovali uresničevanje določenih (pretežno okoljskih) ciljev in zavez, ki jih ima naša država. Predvidevam pa, da pet milijonov ne bo dovolj do konca leta, in bo sledilo najmanj še eno povečanje ali podobno zapiranje enega in odpiranje drugega razpisa kot zdaj.

Najvišja višina subvencije je 7.200 evrov, do nje je kupec upravičen, če končna cena avtomobila ne presega 35.000 evrov. Do 45 tisoč evrov je nato subvencija 6.500 evrov, nad to mejo in do 65. tisoč evrov pa najnižja vrednost, 4.500 evrov. Nad 65 tisoč evri subvencije ni. Subvencija za rabljena vozila znaša tri tisoč (do nakupne cene 45.000 evrov) ali dva tisoč evrov (od 45.000 do 65.000 evrov) in velja za prvič registrirana po 1. 11. 2021, če so iz uvoza ali če v Sloveniji zanje še ni bila uveljavljena subvencija.  

The post Subvencije za električna vozila ta čas na voljo le podjetjem, za fizične osebe kmalu nov razpis appeared first on Tehnozvezdje.

Prodaja električnih vozil je še vedno neizbežno vezana tudi na državne subvencije, ki jih od lani poleti podeljuje Borzen (pred tem jih je dolgo Eko sklad). Nakupne cene vozil sicer postopno padajo, a so še vedno v večini primerov višje kot za primerljiva z motorji na notranje zgorevanje, toda ob upoštevanju subvencije se lahko že izenačijo. Na to računajo tudi uvozniki, zato skoraj na vsaki predstavitvi tega ali onega novega modela slišimo podobne pozive glede stabilnih in dolgoročnih »pravil igre,« kot se je nazadnje izrazil Petr Podlipny, direktor znamke Škoda v podjetju Porsche Slovenija. V preteklosti so se namreč pravila glede subvencij oz. sami razpisni pogoji nekajkrat spremenili, običajno nepričakovano in lahko na način, ki je precej spremenil izračun pri nakupu novega avtomobila. Nazadnje smo denimo dobili različne stopne subvencije glede na nakupno ceno vozila. Najvišja višina subvencije je 7.200 evrov, do nje je kupec upravičen, če končna cena avtomobila ne presega 35.000 evrov. Do 45 tisoč evrov je nato subvencija 6.500 evrov, nad to mejo in do 65. tisoč evrov pa najnižja vrednost, 4.500 evro. Nad 65 tisoč evri subvencije ni.

Ko je razdeljevanje tega denarja prešlo na Borzen, je slednji v novem javnem pozivu razpisal 11,25 milijona evrov sredstev za fizične osebe in 3,75 milijona za pravne osebe. V določenih krogih smo že zasledili neuradne informacije, da se »malha« v drugem sklopu prazni, kar so na Borzenu potrdili. Po drugi strani je za običajne državljane na voljo še slaba polovica oz. približno pet milijonov sredstev. Borzen je namreč na javni poziv za fizične osebe doslej prejel nekaj več kot 1.800 vlog in jih obdelal približno 1.750. Pri tem je izplačal 6,16 milijona evrov subvencij. Od podjetij (pravnih oseb) je dobil približno 940 vlog in jih obdelal sto manj, izplačal pa 3,31 milijona evra subvencij. Glede na podatek, da je bilo v času od objave poziva v Sloveniji registriranih približno dva tisoč novih električnih vozil, je lep odstotek teh, za katere so kupci zaprosili za »nepovratna sredstva,« rabljenih iz tujine (kakšen pa najbrž tudi »domač,« pri katerem prej še ni bila izkoriščena ta možnost). Temu pritrjuje tudi povprečna višina subvencije, ki pri prvem sklopu znaša približno 3.500 evrov, pri drugem pa nekaj manj kot štiri tisoč evrov. Subvencija za rabljena vozila je namreč tri tisoč (do nakupne cene 45.000 evrov) ali dva tisoč evrov (od 45.000 do 65.000 evrov). Ko bo Borzenu uspelo razdelili denar za preostale vloge pravnih oseb, ki še čakajo na obdelavo, bo ta del poziva praktično izčrpan.

Že jeseni smo na strokovnem posvetu v organizaciji Društva e-mobilnost Slovenija med predavanjem predstavnice ministrstva za okolje, podnebje in energije Marije Lesjak slišali, da se »bodo javni pozivi za vozila nadaljevali tudi v prihodnjih letih.« Toda kaj konkretno to pomeni? Na ministrstvo smo naslovili vprašanja, kakšne načrte imajo na tem področju in kako nameravajo ukrepati v luči skorajšnje razdelitve doslej razpisanih sredstev za podjetja. Pri končnih kupcih bi bilo po dozdajšnji dinamiki denarja še za nekaj več kot 1.400 vlog, kar pomeni za štiri do pet mesecev, toda lahko bi ga zmanjkalo tudi precej prej. Če bi namreč večina zaprosila za enega od višjih dveh zneskov (hipotetično v enaki razporeditvi, kar bi pomenilo 6.850 evrov na prijavitelja), bi jih subvencijo dobilo le nekaj manj kot 750 in če bi prodaja električnih vozil s prihodom novih, cenejših modelov (kot so Citroen e-C3, Dongfeng Box, Ford Puma Gen-E, Hyundai Inster, Kia EV3, Mini Aceman ali Renault 5) dodatno zrasla, bi lahko sredstev zmanjkalo tudi v dveh mesecih.

Po zagotovilih ministrstva se to ne bo zgodilo. Zatrdili so namreč, da pripravljajo »povečanje sredstev za e-vozila na razpisih, kjer se ta porabljajo hitreje, na primer za pravne osebe.« Poleg tega so pojasnili, da je za letos in prihodnje leto (2025 in 2026) skupno predvidenih 26.340.250 evrov. Kot rečeno, je bilo prej že razpisanih skupno 15 milijonov evrov, ostane jih torej še malo manj kot 11,5 milijona (ali celo nekoliko več, če številka ne vsebuje tistega, kar ja Borzen odobril oz. razdelil že lani), najbrž dovolj vsaj do konca letošnjega leta, ne pa nujno do za večji del prihodnjega. Toda na ministrstvu so dodali še, podobno kot že takrat jeseni: »Razpisi za e-vozila se bodo izvajali tudi v prihodnje.« Za aktualne sta sicer vira financiranja nacionalni Sklad za podnebne spremembe ter evropska sredstva iz programa RePowerEU.

The post Denarja za subvencije za električna vozila še ne zmanjkuje appeared first on Tehnozvezdje.

V izvirnem razpisu je Borzen, ali pa ministrstvo, kjer so pisali besedilo in tehnične zahteve, močno pretiraval predvsem s tehnikalijami za domače polnilnice, s čimer je bil poziv povsem neživljenjski. Ponudniki so se spraševali, ali sploh obstaja polnilnica, ki v celoti ustreza zahtevam. S popravki poziva je drugače, saj, malce poenostavljeno povedano, lahko izberete katero koli »dinamična« z ustreznimi varnostnimi elementi in zaščitami. Kupiti pa jo seveda morate pri slovenskem ponudniku (ne denimo v kakšni kitajski spletni trgovini), poleg nakupa same postaje lahko uveljavljate tudi subvencijo za njeno namestitev.

Iz tehničnih zahtev je tako izginilo mnogo prejšnjih določil. Tako denimo ni več zahteva MID-meter za obračunavanje po pretočenih kWh, podpora za protokol OCPP (komunikacija med polnilnim mestom in »upravljavcem«), naprava IMD za nadzor izolacijske upornosti, polnilnici ni treba imeti zaslona in zahtevana garancija je splošna dvoletna (po prejšnjih zahtevah bi moralo biti pet let garancije na zaslon), tudi za zunanjo namestitev je ohišje lahko iz aluminija in ni več določen dostop do njene notranjosti (prej so zahtevali odpiranje s ključem). Zdi se torej, da so odstranili vse zahteve, ki so zelo očitno izhajale iz sveta javnih polnilnih mest, a so jih v prvotnem pozivu uporabili tudi za domača.

Še vedno ostaja enako določilo, da je mogoče uveljavljati do 60 odstotkov cene polnilnice (»upravičenih stroškov«), vendar največ 700 evrov. Za stroške namestitve polnilnega mesta je omejitev upravičenih stroškov 50 odstotkov in največ 300 evrov. Na posamezno polnilno mesto tako lahko prijavitelj na razpis zaprosi za največ tisoč evrov subvencije. Ena od kritik na poziv je letela na to, da je mogoče uveljavljati zgolj stroške za eno polnilno mesto. Popravek poziva to spreminja, saj je posameznik upravičen do subvencije za največ dve polnilni mesti, torej skupno dva tisoč evrov.

Sredstva v javnem pozivu ostajajo nespremenjena. Za sklop A, torej domača polnilna mesta, letos 300 tisoč in prihodnje leto še 100 tisoč evrov. Kdor želi dobiti subvencijo, bo tako moral pohiteti, saj je v malhi le za nekaj sto polnilnic denarja.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Razpis za subvencioniranje polnilnic za električna vozila zdaj končno primeren appeared first on Tehnozvezdje.

Pred tednom dni objavljeni javni poziv za Subvencije za nakup električnih polnilnih mest za električna vozila je marsikdo že nestrpno pričakoval, saj ga je družba Borzen napovedala dolgo časa, toda takoj po branju besedila razpisa, še posebej pa tehnične dokumentacije, se je začetno veselje, da je zadeva končno objavljena in bo na voljo državno sofinanciranje, sprevrglo v veliko razočaranje. Še posebej zahteve za domače polnilnice so (bile) take, da skoraj nobena ne ustreza, tiste redke, ki bi se jih dalo »prijaviti,« pa so približno dva- do trikrat dražje od večine najbolj prodajanih (dinamičnih in kakovostnih), ki stanejo nekje med 1.000 in 1.500 evri.

»Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Borzen kot izvajalec razpisa sta glede razpisnih pogojev javnega poziva za spodbude za zasebno polnilno infrastrukturo za električna vozila prejela več predlogov za prilagoditve. Predloge sta podrobno preučila in predvidoma v naslednjem tednu bo objavljena prilagoditev javnega razpisa,« so po nekaj dneh na naša vprašanja glede nenavadnih zahtev v razpisnih dokumentaciji in tudi odstopanj od prejšnjih podobnih razpisov z omenjenega ministrstva. Več niso želeli povedati, četudi po naših informacijah (to izhaja tudi iz zgornje navedbe, da je Borzen izvajalec razpisa, ne tudi njegov pripravljavec) vsebina poziva nastaja na ministrstvu, temveč so nas napotili na družbo Borzen, ki med drugim v imenu ministrstva vodi tudi razpisa za subvencije za električna vozila in za hišne baterijske hranilnike.

Po nadaljnjem poizvedovanju, kakšne prilagoditve poziva lahko pričakujemo, so z Borzna dobili naslednji odgovor: »Predlagane prilagoditve se nanašajo na določene tehnične zahteve, omejitev števila polnilnih mest in zahtevano dokumentacijo za oddajo vlog v sklopu B, točne informacije o spremembah pa bodo objavljene v Uradnem listu RS 14. 3. 2025.«

Med popolnoma nesmiselnimi tehničnimi zahtevami poziva za sklop A (torej domača polnilna mesta) so bili MID meter, ki se uporablja za obračunavanje po pretočenih kWh, IMD naprava za nadzor izolacijske upornosti (ta stane več kot polnilnica sama), odpiranje zgolj s ključem, pet let garancije na ekran in še kakšna druga.

Sam poziv tudi nudi mnogo premalo sredstev. Za domača polnilna mesta namreč predvideva 300 tisoč evrov letos in še sto tisoč prihodnje leto. Kot sem že omenil, je tudi precejšnja diskrepanca med tem razpisom in tistim za hranilnike energije (hišne baterije), saj tu upravičeni stroški za domača polnilna mesta znašajo 60 odstotkov »naložbe« (največ 700 evrov) in še 50 odstotkov stroškov namestitve (največ 300 evrov), medtem ko pri hranilnikih višina sofinanciranja ne sme preseči 40 odstotkov investicije – stroški montaže niso upoštevani – in postavljena je še zgornja cena na kWh. Če vsak dobi najvišji možni znesek sofinanciranja – tisoč evrov – to letos pomeni 300 in prihodnje leto še 100, torej skupno 400 polnilnih mest. Približno toliko, kakršna je (v »dobrem« mesecu) mesečna prodaja električnih vozil v Sloveniji. Medtem ko je subvencij pri nakupu vozil v »malhi« za približno eno leto, jih je torej za polnilnice za en mesec. Prav tako je znesek dokaj nizek za drugi sklop, ki sofinancira polnilna mesta v podjetjih. Še vedno sem prepričan, da bi država morala storiti veliko več za rast polnilne infrastrukture, če se želi Evropska unija (katere članica je Slovenija) v prihodnjih letih resno pomakniti v e-mobilnost. To pa pomeni tako sofinanciranje polnilnih mest, z razumnimi pogoji, kot tudi odpravo čim več nesmiselnih birokratskih omejitev (denimo pridobivanja soglasja za postavitev polnilnice v večstanovanjski zgradbi), a priča smo kvečjemu novim.

The post Ministrstvo in Borzen vesta, da sta udarila mimo z javnim pozivom za subvencioniranje polnilnic za električna vozila appeared first on Tehnozvezdje.

Realno gledano je za večino s starim način letnega poračuna ekonomsko neupravičeno postavljati hranilnik (»baterijo«), saj jim ničesar ne prinese, kvečjemu možnost, da lažje prebrodijo daljši izpad električne energije, kakršen pa je bil v zadnjih desetletjih zgolj enkrat in še to ne povsod – ob žledu pred desetimi leti in pol. Morda bi kdo lahko nekoliko znižal dogovorjeno obračunsko moč, s čimer pa bi prihranil morda sto evrov na leto. Še največji doprinos hranilnika bi bilo lahko »rezanje špic,« torej preprečevanje zelo visokih odjemnih moči (v nepravih trenutkih). Toda prav za tak namen bi morala država spodbuditi odjemalca (čez dve leti ga bo »spodbudila« s kaznimi), ni njegova naloga, da skrbi za ustrezno delovanje omrežja. Dodatna težava tovrstne investicije je v tem, da mnogi nimajo ustreznega »hibridnega« razsmernika (»inverterja«) in bi tako morali dodati takega, ki že sam stane približno tri tisoč evrov. Šele nato pride v enačbo hranilnik.

Borzen je za sofinanciranje postavil precej pogojev, za katere se sprašujem, s kakšnim namenom ali ciljem. Hranilnik, ki ga je treba kupiti kot končni izdelek, nabava sestavnih delov za subvencijo ne pride v poštev, ima sicer lahko poljubno kapaciteto, toda za subvencijo priznajo največ 27,2 kWh (kdo ve, čemu številka na eno decimalko), medtem ko mora predstavljati najmanj 0,7 kWh na vsak kW inštalirane moči v sončni elektrarni. Pri taki z 12 kWp torej mora hranilnik nuditi najmanj 8,4 kWh zaloge. Za razpis so namenili 8 milijonov evrov, ponujajo pa 275 evrov na kWh kapacitete hranilnika. Vendar z dodatno omejitvijo, da priznajo največ 40 odstotkov »upravičenih stroškov.« Z drugimi besedami, povrnejo do 40 odstotkov cene baterije in nič več. To pa je določba razpisa, ki skoraj v celoti izniči njegovo vrednost.

Poglejmo nekaj primerov. Sicer hipotetičnih, vendar glede na moje informacije o cenovnih razponih hranilnikov dokaj realističnih. Za vsako od treh kapacitet v tabeli sem vzel cenejšo in dražjo možnost ter skoraj pri nobeni subvencija ne dosega tistega, kar bi brez omejitve na 40 odstotkov. Ponekod je dejanska subvencija zgolj polovico ali malo več od tega, kar bi dobili na kWh. Le pri zadnjem, precej dragem hranilniku z 20 kWh, bi bila omejitev še za 100 evrov višja kot je seštevek spodbude po kilovatnih urah.

Subvencija na kilovatno uro in omejitev na 40 odstotkov cene izdelka sta v očitnem neskladju, kajti resnične cene hranilnikov so bližje tistim nižjim v tabeli, le pri določenih (»premijskih«) ponudnikih se bolj ujemajo z višjimi iz tabele. Postavki bi po mojem mnenju morali prilagoditi (ali znižati pomoč na kWh ali omejitev dvigniti na 60 oz. 70 odstotkov) ali pa eno od njiju umakniti iz razpisa. Kot je razpisano zdaj, zgolj spodbuja ponudnike, da dvignejo cene hranilnikov oz. jih uskladijo z najvišjo možno subvencijo. Kot je tisti z 20 kWh za 14 tisoč evrov.

Če že mora biti (zaradi kakšnih evropsko določenih ali drugih razlogov) omejitev na 40 odstotkov, naj bo preprosto določeno, da upravičenec dobi povrnjen tolikšen delež naložbe. Do določenega zneska, denimo 18.700 evrov – to izhaja iz zdajšnje najvišje teoretične subvencije 7.480 evrov za 27,2 kWh –, in naj se uvozniki in trgovci hranilnikov udarijo, kateri bo znotraj tega ponudil čim več kWh. Tudi v omejevanju kapacitete za podporo, če je subvencijo po kWh zaradi odstotkovne omejitve skoraj nemogoče doseči, ne vidim pravega smisla.

Sprašujem se še o nujnosti vpisovanja množice podatkov, ki jih prijavitelj mora podati. Zadoščati bi morali osnovni podatki o prijavitelju (njegova identifikacija, naslov, merilno mesto) in številka soglasja za postavitev sončne elektrarne. Vsi ostali podatki, iz katastrov, zemljiških knjig, od elektro distributerjev, itd, ki izhajajo iz prej omenjenih, bi morali soditi med tiste, ki so že v bazah podatkov in ki jih »državni organ« (a najbrž Borzen ne sodi mednje) lahko pridobi sam. Tako pa razpis daje vtis, da se mora državljan ukvarjati s kupom birokracije za pol manj subvencije, kot mu je na začetku obetajo, in s čimer bo v najboljšem primeru pokril dodatni strošek razsmernika.  

The post Razpis za baterijske hranilnike je končno objavljen in je sam sebi namen appeared first on Tehnozvezdje.