Papir in svinčnik na plano. Ura dnevno meri korake. Recimo, da jih naredite 15 tisoč oziroma v binarnem jeziku računalnika 11101010011000. 14 bitov. Manj kot dva zloga (bajta), a predpostavimo, da sta dva za lažje računanje. V 1-MB velikem pomnilniku je prostora za 1024 zlogov. Delimo z dvema in dobimo 512 zapisov. Kaj to pomeni? Da bo toliko dni v pomnilnik shranjevala število korakov, pa datoteka ne bo presegla omenjenega prostora. Vem, da ura beleži mnogo več. Zemljepisne koordinate, čas, srčni utrip in … Pravzaprav je to bolj ali manj vse, kajti druge kazalnike uspešnega športnega podviga in nadvse zdravega telesa, izračuna iz teh. Toda to so številke, ki zasedejo relativno malo prostora. Pojma nimam koliko natančno, kajti morda zapisuje še kaj. Kljub temu si upam staviti, da v enem letu podatki ure predstavljajo le manjši delček prostora, ki ga sicer zasedejo fotografije in video posnetke ustvarjeni v tem času. Močno dvomim, da več kot 1 GB. Torej! Pomanjkanje prostora na lokalnem pomnilniku je izgovor, čemu nosljive naprave ne hranijo zabeleženih podatkov na njem. Pravi razlogi, da jih pošiljajo v internet in da brez povezave normalno ne delujejo, so torej drugje!

Kajpada je hranjenje v oblaku koristno. Podatki so vedno in od povsod dosegljivi, lažje jih delimo s prijatelji, mimogrede je to res nekaj takšnega, brez česa ne moremo več živeti, in če zamenjamo telefon, se nam ni treba ukvarjati s prenosom na novega. Toda morali bi imeti možnost izbiranja. Dovolimo, da so hranjeni na strežnikih izdelovalca naprave ali pa tega nočemo. Ne vemo natančno, kaj s podatki počnejo, vemo pa, da sodijo med najbolj »vredne«. Na primer. Vedo, da vsak dan pretečemo »desetko« in smo zato dovzetnejši na reklame za tekaško opremo, ali da se premalo gibljemo in je skrajni čas, da podražijo premijo življenjskega zavarovanja. Razlogi, čemu bi morali imeti možnost odločanja. Lokalno hranjenje podatkov in šifrirana varnostna kopija na lokalni napravi ali v oblaku po lastni izbiri ali posel kot vedno. Tu imate moje podatke zadnjih let in dovolim vam, da z njimi počnete, karkoli se vam zahoče. To namreč počnemo. Toda ne, ker se ne bi zavedali principov poslovanja tehnoloških podjetij ali ker nam bi bilo zanje vseeno, temveč ker druge možnosti nimamo.

Da bi lahko bilo drugače, dokazuje aplikacija za beleženje življenja Nomie. Pravzaprav ni aplikacija, temveč spletni vmesnik, ki deluje v brskalniku, ako skočite na naslov v5.nomie.app. Če jo mislite redno uporabljati, potem si na zaslon računalnika ali mobilne naprave namestite bližnjico. Žal ni povezana z nobeno nosljivo napravo in ne more samodejno dobivati podatkov od nje. Lahko bi bila, nenazadnje gre le za omogočanje programske povezave, vendar izdelovalcem kajpada ni v interesu. Toda njej podobne aplikacije, v katere prav tako ročno vnašamo podatke o na primer zaužitih kalorijah in tekočine, številu obiskov stranišča, trebušnjakov, razpoloženja, podatke prenesejo na spletni strežnik, čeprav za to ni nikakršne potrebe. V takšnih primerih je verjetno zaradi tega bolje uporabiti Nomie. Je ravno tako preprost za uporabo in veliko bolje varuje zasebnost.

The post NEDELJSKI NASVET: Ne skoči v zrak, ne da bi prej o tej »aplikaciji« premislil! appeared first on Tehnozvezdje.

Beleženje oziroma številčno ovrednotenje vsakega trenutka v življenju, je morda do neke mere uporabna stvar, če znamo iz pridobljenih podatkov izluščiti bistvene in hkrati uporabne informacije, a bodimo realni. Fitnes zapestnice še niso, verjetno pa tudi še nekaj časa ne bodo, stalni sopotnik oziroma računalnik na zapestju.

Samsung je zapestnico Fit 2 izpopolnil ter ji dodal funkcije, ki je prva generacija ni imela. To je predvsem sprejemnik GPS, zaradi katerega so zbrani podatki natančnejši. Drugo je ostalo bolj kot ne enako, na žalost tudi zmogljivost baterije. Ne zanima nas, kaj trdijo, toda za brezskrbno uporabo jo je treba polniti vsak večer, drugače sredi drugega dne že dobivamo opozorila o skorajšnjem prenehanju delovanja. Toliko bolj, če veliko uporabljamo wi-fi povezavo ter podrobno spremljanje vadb.

Pričakovano ni bilo nobenih težav, ko je bila zapestnica povezana s Samsungovim telefonom Galaxy s7. Popolnoma drugače pa se obnaša, ko jo povežemo s katerim od telefonov drugih izdelovalcev v našem primeru z mobilnikom Huawei. Sicer pogojno vse deluje, zbrane podatke na zahtevo prenese v aplikacijo, težava pa je, da z nekaterimi ni sposobna obdržati stalne povezave prek bluetootha. Ta se prekine, tudi, ko je telefon poleg, kar v praksi pomeni, da možnosti, kot sta vibriranje ob klicu ali branje sporočil na zaslonu zapestnice, ne delujejo kot pričakujemo.

The post Veliki brat na zapestju hoče vedeti vse appeared first on Tehnozvezdje.

Kadar pišem o novodobnih tehnikalijah, več pozornosti namenim možnosti zlorabe podatkov. Ne, ker bi verjel, da gre družba v smer »velikega brata«, temveč, ker me nihče ne vpraša, ali se z zbiranjem strinjam in ker mi ne ponudijo možnosti uporabe brez pošiljanja podatkov na internetne strežnike. Je pa tudi pozitivna stran medalje. Podatki so osnova za izboljšanje delovanja, nove možnosti in večjo uporabnost.

Sonyjev trak za beleženja aktivnosti uporabljam dobro leto in pol, v tem času pa nisem opazoval le pešanja zmogljivosti, temveč tudi razvoj aplikacije lifelog. Ni presenetila »obraba« baterije. Od začetnih štirih do pet dni med polnjenjem so ostali le še največ trije. Zoprno, ker je ni mogoče zamenjati, in mi drugega, kot sprijazniti se ali pa kupiti nov trak, ne preostane. Drugače pa večjih težav nisem opazili, če zanemarim nekoliko čudno delovanje aplikacije in traku v povezavi z »ne-sonyjevimi« telefoni. Zakaj se podatki s traku ne prenesejo, ko zahtevamo »osvežitev«, temveč po večkratni zahtevi, pa še tedaj brez prave logike, je izven moje sposobnosti dojemanja.

Ko gre nekje dol, mora drugod gor. Podatke, ki jih zberejo uporabniki traku, so uporabili pri razvoju aplikacije in jo izboljšali. Na dveh frontah. Umestitvi rezultatov aktivnosti v širši kontekst in natančnejšemu izračunu podatkov, ki temeljijo na številu korakov. Če sem na začetku lahko le prebiral, koliko ur dnevno spim in kako kakovostno, mi danes aplikacija pove, kaj to pomeni v primerjavi z meni podobnimi. Sicer nikjer ni zapisano, koliko ljudi aplikacijo uporablja in po katerih kriterij so mi podobni, po starosti, teži, lokaciji,…., na osnovi česar bi lahko sklepal o pravilnosti statistke, pa je vseeno napredek v uporabnosti celotnega koncepta rednega beleženja življenja.

So pa zbrani podatki vplivali tudi na samodejni izračun dolžine koraka, tako pri hoji kot pri teku. Izračun temelji na telesni višini in je na začetku kazal napačne rezultate. Dejansko pretečeno razdaljo 10,5 km je na podlagi korakov preračunal v 12 km. Popolnoma isto »pot« pa aplikacija zdaj preračuna v 10,7 km. S tem so natančnejši tudi podatki o času na kilometer.

Za marsikoga je to nepomembno in če sem odkrit, me napake niso motile. A vseeno je dobro vedeti, da obstaja tudi druga plat medalje pretirane radovednosti naprav.

The post Kot mačka okrog vrele kaše appeared first on Tehnozvezdje.