September prinese precej več kot le začetek novega šolskega leta. Po poletnih počitnicah se urniki znova napolnijo, jutra postanejo bolj hektična, na seznamu obveznosti pa se hitro znajdejo šola, predavanja, služba, treningi in številne poti. Pri tem ima pomembno vlogo tudi tehnologija, ki mora dohajati tempo dneva.

Prav začetek nove sezone je zato primeren trenutek za preverjanje, ali imamo pri roki vse, kar potrebujemo. Od zanesljivega polnilca in dodatne baterije do slušalk, ki pridejo prav na poti, ali USB-C zvezdišča za delo z več napravami.

Anker in Soundcore sta letošnjo akcijo Back to School oziroma »nazaj v šolo« zasnovala okoli prav takšnih potreb. Med 15. avgustom in 15. septembrom 2026 bodo izbrani izdelki na voljo po promocijskih cenah, pri treh posebnih kombinacijah pa bo ob nakupu dveh izdelkov tretji izdelek podarjen.

Ko je baterija prazna, ni časa za čakanje

Dnevi, ki se začnejo zgodaj in končajo pozno, hitro pokažejo, kako pomembna je dodatna energija. Anker Nano Power Bank 10.000 mAh, 45W je namenjen prav takšnim situacijam. Kapaciteta 10.000 mAh in izhodna moč do 45 W omogočata hitro polnjenje združljivih naprav, vgrajeni USB-C kabel pa pomeni eno stvar manj v nahrbtniku.

Praktičen dodatek je pametni zaslon, ki prikazuje informacije o polnjenju, kompaktna oblika pa omogoča, da powerbank brez težav pospravimo v torbo ali nahrbtnik.

Cena v akciji: 50,99 €

Majhen polnilec, ki ga lahko vzamete kamorkoli

Tudi pri polnilcih je velikost pomembna. Anker Nano Charger 45W je zasnovan za uporabnike, ki želijo dovolj moči brez velikega polnilca, ki zavzame polovico torbe.

Z močjo do 45 W omogoča hitro polnjenje združljivih naprav, pomični kontakti pa poskrbijo za bolj praktično shranjevanje in prenašanje. Tudi ta model ima pametni zaslon, ki prikazuje stanje polnjenja.

Cena v akciji: 42,99 €

Ko je za energijo poskrbljeno, pride na vrsto zvok.

Soundcore R50i: glasba brez zapletov

Brezžične slušalke Soundcore R50i so namenjene vsakodnevni uporabi. Od jutranje poti v šolo ali službo do poslušanja glasbe zvečer.

10-milimetrska gonilnika skrbita za zvok, v aplikaciji Soundcore pa je na voljo 22 prednastavljenih nastavitev izenačevalnika. Skupna avtonomija doseže do 30 ur, tehnologija z umetno inteligenco pa pomaga pri jasnejših telefonskih pogovorih. Za dodatno brezskrbnost je tu še zaščita IPX5.

Vrednost izdelka: 40,99 €

Ko potrebujete mirnejše okolje

Za učenje, delo ali preprosto nekaj trenutkov zase so primernejše naglavne slušalke z aktivnim odpravljanjem hrupa. Soundcore Q30 združujejo hibridno aktivno odpravljanje hrupa in Hi-Res zvok ter ponujajo do 40 ur predvajanja z vključenim ANC. Brez ANC se čas delovanja podaljša do 60 ur, pet minut hitrega polnjenja pa zadostuje za do štiri ure poslušanja.

Redna cena: 81,99 €

BTS cena: 64,99 €

Če želimo narediti še korak naprej, je tu Soundcore Space 2. Štirje načini odpravljanja hrupa, 40-mm gonilniki, Hi-Res Audio in podpora za LDAC so namenjeni uporabnikom, ki želijo od brezžičnega zvoka več. Baterija omogoča do 50 ur poslušanja z vključenim ANC oziroma do 70 ur brez njega.

Redna cena: 135,99 €

BTS cena: 99,99 €

Tudi spanje potrebuje svoj način

Tehnologija ni namenjena samo dnevnim obveznostim. Soundcore Sleep A30 je zasnovan posebej za uporabo med spanjem in združuje aktivno odpravljanje hrupa, pasivno izolacijo ter prilagodljivo maskiranje smrčanja.

Lahka zasnova je prilagojena nošenju čez noč, zato so slušalke namenjene uporabnikom, ki želijo več miru tudi takrat, ko se dan konča.

Redna cena: 254,99 €

BTS cena: 179,99 €

En USB-C priključek je včasih premalo

Sodobni prenosniki so vse tanjši, s tem pa se pogosto zmanjša tudi število priključkov. Anker Nano USB-C Hub 7-v-1 to rešuje tako, da en USB-C priključek spremeni v večnamensko povezovalno točko.

Hub je uporaben pri delu z zunanjim zaslonom, pomnilniškimi napravami in drugo dodatno opremo ter je zato praktičen spremljevalec za študente, dijake in vse, ki svoj prenosnik uporabljajo kot osrednjo delovno napravo.

Vrednost: 30,99 €

Tri kombinacije, tri različne potrebe

Posebnost letošnje akcije so tri ponudbe, pri katerih ob nakupu dveh izbranih izdelkov prejmete še tretjega brezplačno.

1. kombinacija – energija + zvok

Anker Nano Power Bank 10.000 mAh, 45W + Anker Nano Charger 45W

Darilo: Soundcore Select 4 Go v vrednosti 30,99 €

2. kombinacija – energija + povezljivost

Anker Nano Power Bank 10.000 mAh, 45W + Anker Nano Charger 45W

Darilo: Anker Nano USB-C Hub 7-v-1 v vrednosti 30,99 €

3. kombinacija – kompaktno polnjenje + slušalke

Anker Nano Charger 45W + Anker Nano Power Bank 5.000 mAh

Darilo: Soundcore R50i v vrednosti 40,99 €

Poleg posebnih paketov bodo v času akcije znižani tudi drugi izdelki iz ponudbe Anker in Soundcore, med njimi Soundcore Q30, Soundcore Space 2 in Soundcore Sleep A30.

Akcija do sredine septembra

Ponudba bo pri pooblaščenih Ankerjevih partnerjih in v uradni spletni trgovini na voljo od 15. avgusta do 15. septembra 2026.

Dobra tehnološka nadgradnja namreč ni nujno tista, ki pomeni največ novih naprav. Bolj pomembno je, da izberemo opremo, ki rešuje konkretne situacije: powerbank, ko zmanjka baterije, majhen polnilec za na pot, slušalke za trenutke, ko potrebujemo nekaj miru, ali USB-C hub, ki prenosniku doda manjkajoče priključke.

Letošnja ponudba Ankerja in Soundcora je zato zasnovana precej preprosto: izbrani izdelki po promocijskih cenah, tri kombinacije za različne potrebe in dodatna naprava kot darilo. Ravno dovolj, da je vrnitev v septembrski šolski ritem nekoliko bolj brezskrbna.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post Nazaj v šolski ritem z manj skrbi appeared first on Tehnozvezdje.

Na letošnjem festivalu v belgijskem Boomu, ki v dveh koncih tedna privabi okoli 400.000 obiskovalcev iz več kot 200 držav, je Anker prvič prevzel vlogo ekskluzivnega partnerja za prenosne baterije in napajalne postaje. Organizatorji so po prizorišču zagotovili kar 35.000 prenosnih baterij, namenjenih obiskovalcem, ki med celodnevnim dogajanjem ostanejo brez energije v telefonu.

Takšna rešitev ni presenetljiva. Festival obsega več kot 16 odrov in se razteza na skoraj 190 hektarjih, obiskovalci pa na prizorišču preživijo tudi več kot 12 ur. Pametni telefon je v tem času nepogrešljiv za fotografiranje, snemanje videoposnetkov, navigacijo po prizorišču, plačevanje in komunikacijo, zato prazna baterija hitro postane težava.

Sodelovanje med podjetjema ni omejeno le na fizično prisotnost na festivalih. Anker bo sodeloval tudi pri uradnih prenosih dogodkov na platformah YouTube, Instagram in drugih Tomorrowlandovih kanalih, na tajski izvedbi festivala pa bo po njem poimenovan eden od odrov. Organizatorji napovedujejo še predstavitve izdelkov drugih blagovnih znamk iz skupine Anker, med njimi rešitev eufy za pametni dom, varnost in čiščenje.

Soundcore predstavlja nove slušalke

V okviru partnerstva je znamka soundcore predstavila brezžični slušalki Liberty 5 Pro in Liberty 5 Pro Max, namenjeni predvsem uporabnikom, ki pogosto telefonirajo v zelo hrupnem okolju.

Oba modela uporabljata čip THUS AI, razvit skupaj z Ankerjem. Sistem združuje osem mikrofonov in dva senzorja kostne prevodnosti, katerih naloga je čim bolj ločiti govor uporabnika od hrupa iz okolice. Aktivno odpravljanje šumov Adaptive ANC 4.0 sproti prilagaja delovanje glede na hrup, funkcija HearID 5.0 pa ustvari prilagojen zvočni profil za posameznega uporabnika.

Liberty 5 Pro ima polnilni etui z 0,96-palčnim zaslonom TFT, različica Liberty 5 Pro Max pa večji 1,78-palčni zaslon AMOLED in funkcijo AI Note-Taker za snemanje ter samodejni prepis zvočnih zapiskov. Z vključenim odpravljanjem šumov slušalke omogočajo do 6,5 ure poslušanja, skupaj s polnilnim etuijem pa do 28 ur delovanja.

Podjetje navaja, da je model Liberty 5 Pro aprila letos prejel certifikat Guinnessove knjige rekordov za najvišjo oceno kakovosti govora (G-MOS) med popolnoma brezžičnimi slušalkami. Ker različica Liberty 5 Pro Max uporablja enaki slušalki, naj bi ponujala enako kakovost telefonskih klicev.

Partnerstvo z organizatorjem Tomorrowlanda bo trajalo najmanj do leta 2028, zato bo Anker svoje izdelke predstavljal tudi na prihodnjih izvedbah festivala v Belgiji, na zimskem Tomorrowlandu in na novi tajski različici.

The post Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij appeared first on Tehnozvezdje.

Zadnje čase se ponovno množijo novice, da nekateri že preizkušajo nove baterije in celo, da so jih že vgradili v komercialno dostopne modele. Kot vedno je razkorak med teorijo in prakso velik, saj preizkušanje ne pomeni skoraj ničesar. Zgolj to, da so na voljo prototipne baterije, ki se bodo ali pa ne bodo izkazale za uporabne. Kje torej smo? Pravzaprav še vedno tam, kjer smo bili. To pomeni, da širše občinstvo cenovno dostopnih električnih vozil s pravimi trdnimi baterijami ne bo uživalo pred letom 2030. Vsaj na podlagi pričakovanj, da bo prehod iz laboratorijev v avtomobile potekal v treh valovih.

Prvi je že tu. No, skoraj, kajti Nio je od lani, ko jih je predstavil, že opustil baterijo s poltrdnim elektrolitom (hibridne trdno-tekoče baterije), o kateri se je takrat veliko govorilo. Ker nimajo povsem »trdnega« elektrolita, prinašajo skromno 20- do 30-odstotno povečanje dosega. A nekaj malega napredka vendarle je.

Avtomobile s pravimi trdnimi baterijami pričakujemo med letoma 2027 in 2029. Ker nekateri izdelovalci prototipne baterije že testirajo v realnih pogojih, torej zunaj laboratorijev, je to dosegljivo, če se ne zgodi kaj nepredvidenega. Še zdaleč pa se ne bo zgodilo to, kar pričakujejo nekateri »Janezi«. Nadvse drage bodo in rezervirane za luksuzne modele višjega cenovnega razreda, športne avtomobile ali hibride, ki prenesejo visoko začetno ceno. Celo tedaj ne bomo priča opevanim obljubam glede dosega (gostote shranjevanja energije) in kratkega časa polnjenja. Temu bomo priča mnogo kasneje. Kot vse druge tehnologije se bo tudi ta postopoma razvijala proti teoretičnim vrednostim.

Vgradnji tovrstnih baterij v cenovno dostopnejša družinska vozila bomo priča v tretjem valu, ki naj bi nas dosegel predvidoma med letoma 2030 in 2035. Kitajski podjetji CATL in BYD za takrat napovedujeta masovno proizvodnjo baterij s trdnim elektrolitom. Po tem obdobju bo preteklo še nekaj let, da bodo oblikovali oskrbovalne verige in zgradili »gigatovarne«, kar bo znižalo stroške proizvodnje na raven današnjih litij-ionskih baterij.

Nova tehnologija baterij obeta veliko. Doseg med 800 in 1200 kilometri, čas polnjenja od 10 do 80 odstotkov v desetih do petnajstih minutah ter manjše tveganje požara, ker v bateriji ne bo hlapljivega elektrolita v tekočem stanju. Čeprav bi bilo lepo videti, da bi Twingo (ali kateri drugi malček) z enim polnjenjem prevozil 400 kilometrov, temu ne bomo prav kmalu priča. To hkrati pomeni, da nima smisla čakati še, po domače rečeno, osem do deset let na boljši električni avtomobil in v tem času vztrajati pri vozilu z motorjem na notranje zgorevanje ali celo kupiti novega. Tovrstni izgovori preprosto niso na mestu.

Naslovno fotografijo je ustvarila umetna inteligenca.

The post NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina! appeared first on Tehnozvezdje.

Glede baterij s trdim elektrolitom je v javnosti veliko dvoumnosti, o čemer sem že pisal. Če se izkaže, da teoretične možnosti niso skregane z logiko, potem obetajo pomemben napredek v količini shranjene energije na kilogram teže kot tudi v hitrosti polnjenja. Še bolj vprašljive pa so napovedi, kdaj jih bodo začeli vgrajevati v avtomobile. Po smelih napovedih že v naslednjem letu in po realističnih ne pred koncem desetletja. Možno je, da bomo priča naslednjemu scenariju: naslednje leto v omejenem obsegu in s slabšimi zmogljivostmi od obljubljenih, ter kasneje postopoma v cenovno dostopnejših modelih. Do takrat bomo priča postopnim razvojnim dosežkom. Eden takšnih je »že na tnalu.« Zanimivo je, da zanj ni zaslužen proizvajalec avtomobilov ali vsaj baterij zanje.

Huawei, ki je z avtomobilskim trgom povezan posredno preko sistemov za avtomobile oziroma tesnejšega partnerstva z nekaj kitajskimi izdelovalci, je vložil patent za baterijo s trdnim elektrolitom (tudi polprevodniška baterija) na osnovi žveplene spojine (sulfid) z dosegom do 3000 kilometrov in nadvse hitrim polnjenjem. Če se izkaže za v praksi uporabno in predvsem cenovno primerno, potem bo zanimanje za baterijsko gnana vozila obrnjeno na glavo. Dvomim namreč, da bi se kdorkoli pri zdravi pameti razburjal zaradi petminutnega postanka na električni polnilnici. Kljub temu da so številke teoretične in povezane z gradnjo nove infrastrukture za hitro polnjenje.

Patent opisuje arhitekturo baterije z energijsko gostoto med 400 in 500 vatnimi urami na kilogram, kar je dvakrat do trikrat več od gostote danes uporabljanih litij-ionskih celic. Vloga med drugim opisuje tudi nov pristop za izboljšanje elektrokemične stabilnosti, ki je že vrsto let ovira pri komercializaciji baterij z dodatkom žvepla.

Pomembnejši od samega patenta je trend med kitajskimi tehnološkimi in avtomobilskimi podjetji. Čeprav Huawei ne proizvaja baterij, ga zanima razvoj materialov za baterije. Hkrati tamkajšnji proizvajalci, med njimi se trenutno v slavi po zaslugi modela SU7 in tudi novega YU7 »sonči« Xiaomi, iščejo načine, kako se otresti odvisnosti od uveljavljenih dobaviteljev baterij, kot sta CATL in BYD, saj te predstavljajo pomemben delež v razrezu stroškov izdelave baterijskega vozila. Ker baterije niso pomembne le za avtomobile, temveč za številne naprave in celo orožja, je jasno, da je nadzor nad tehnologijami strateškega pomena in opravičuje zaskrbljenost zaradi hitrega napredka Kitajske. Se morda obeta novo zaostrovanje na relaciji med Kitajsko in Zahodom?

Toyota, Panasonic in Samsung najmanj zadnje desetletje vlagajo v raziskave in razvoj baterij s trdnim elektrolitom. Toyota je na primer leta 2023 predstavila prototipno z dosegom 1200 kilometrov in 10-minutnim polnjenjem ter obljubo o komercializaciji v petih letih. Prednost morda ne bo dovoljšna, saj kitajska podjetja, ki letno vložijo prek sedem tisoč patentov s področja baterij, kar predstavlja skoraj dve petini vseh, hitro zmanjšujejo zaostanek in se obenem pospešeno pripravljajo na masovno proizvodnjo. CATL naj bi do leta 2027 zagnal poskusno proizvodnjo hibridne polprevodniške baterije, medtem ko podjetje Going High-Tech v manjšem obsegu že izdeluje baterije z energijsko gostoto 350 vatnih ur na kilogram teže.

Kljub optimizmu (ali dajanju obljub s figo v žepu) je še vedno veliko ovir, ki jih bodo morali tako ali drugače preseči. Na prvem mestu sta nižja prevodnost trdnega elektrolita v primerjavi s tekočim in medfazna upornost, ki omejuje učinkovitost. Nato nastopijo visoka cena proizvodnje, ki se trenutno giblje med 1100 in 1400 ameriškimi dolarji na kilovatno uro. To pomeni, da bi 79-kilovatna baterija proizvajalca avtomobila stala najmanj 87 tisočakov, kar je prevelika ovira za množično uporabo.

Od baterij s trdim elektrolitom po pravici pričakujemo veliko. Z zmanjšanjem tesnobe glede dosega in hitrim polnjenjem bodo na novo spisale pravila električne mobilnosti. Edina težava je, da jih zelo verjetno še nekaj časa ne bomo videli na vsakem koraku. Tehnološka industrija je polna neizpolnjenih obljub in običajno preteče desetletje, preden je nova tehnologija zrela za uporabo. Ne vem, zakaj bi bilo z baterijami s trdnim elektrolitom drugače.

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post 3000 kilometrov po petih minutah polnjenja – fantastika ali resničnost? appeared first on Tehnozvezdje.

Zanimivo je, kako si ves čas želimo daljšega trajanja baterij v telefonih in drugih napravah, a ob vmesnih majhnih pridobitvah kar spregledamo, da so se njihove kapacitete v obdobju zadnjega desetletja praktično podvojile. Ključni telefoni l. 2015, npr. Huawei P8, LG G4 in Samsung Galaxy S6, so se ponašali s kapacitetami med 2.500 in 3.000 mAh. Letošnji vrhunski so nekje med 5.000 (Samsung Galaxy S25 Ultra) in 6.000 mAh (Oneplus 13), določeni drugi premorejo še več zaloge (npr. Honor Magic7 Lite 6.600 in Redmagic 10 Pro kar 7.050 mAh) in v kratkem prihajajo novi z dodatnim povečanjem (vse tja do 8.000 mAh), pa ne govorimo o robustnih »opekah,« pretežkih za nošnjo v žepu, temveč o povsem običajnih z maso okrog 200 g.

Za te pridobitve je večinoma poskrbela drugačna kemija, ki v anodo dodaja silicij, zaradi česar je energijska gostota večja, hkrati pa sta masa in prostornina celo nekoliko manjši, za razliko od denimo baterij LFP, za katere mnogi navijajo v avtomobilih (te so večje in težje, njihova kapaciteta pa je manjša zaradi manjše energijske gostote). Toda že pred tem smo z običajnimi litij-ionskimi baterijami in njihovim povečevanjem spet pridobili daljše trajanje tako telefonov kot drugih naprav, morda ne občutno daljše, a tudi zmogljivosti so se hkrati povečevale. Zdaj se lahko z npr. četrtinskim skokom pri energijski zalogi, kar je ogromno iz ene generacije v drugo, nadejamo še dodatnega podaljšanja avtonomije.

V podkastu Odbita do bita, ki ga kot del programa Vala 202 (po radiu ga sicer slišite v malo skrajšani obliki) pripravljata Maruša Kerec in Anže Tomić, smo govorili ravno o tem baterijskem napredku.

Ima pa to še druge implikacije. Ker bo baterija tudi čez nekaj let še vedno hranila kar spodobno zalogo, je morda ne bo treba menjati, kar je dobro za okolje, pa tudi telefona ali česa drugega (npr. slušalk ali ure) ne tako pogosto. In še posebej za manjše naprave, kjer je kapaciteta baterije res ključna, bi to lahko predstavljalo še večji preboj kot za telefone. Poslušajte, kaj smo o tem, tudi povezano z okoljem, pa navadami glede polnjenja, odločitvami proizvajalcev in še čem povedali v podkastu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Baterije elektronskih naprav so končno na točki preloma appeared first on Tehnozvezdje.

Trije dejavniki odvračajo večino od nakupa baterijskega avtomobila. Cena, doseg in hitrost polnjenja (točenja »goriva«). Cena je subjektivna, a dokler proizvajalci ne bodo močno stopili na zavoro in jo oklestili za recimo polovico, toliko časa bomo poslušali dvomljivce. Imajo prav. Tega ne morem zanikati. Razmeroma zadovoljiv nov avtomobil, ki udobno človeka pripelje iz točke A v točko B, kar je za večino edino pomembno, stane s popusti in malo čarovnije, pod dvajsetimi tisočaki. Najcenejši električni ob ta veliki subvenciji pa še deset tisoč več. Otipljiva vsota, ki je ni mogoče spregledati in ki obenem zamegli dejstvo, da je najcenejši električni vsaj za dva razreda boljši od najcenejšega »bencinarja«. Le redki to razumejo. Večino prepriča žvenket denarja.

Kako deluje baterija?

Elementarno, doktor Watson oziroma na ravni osnovnošolske fizike. Elektroni se prek elektrolita gibljejo od negativne k pozitivni elektrodi oziroma med polnjenjem v nasprotni smeri. Kemična reakcija »krade« elektrone z negativne elektrode. Kolikšna je napetost baterije, je odvisno od električne razlike med uporabljenima elementoma (kovinama), kakšen pa je tok, je odvisno od površine elektrod. Ali drugače, napetost je moč (sila), s katero se elektroni gibljejo, tok pa je njihovo število. Tok lahko spreminjamo z večanjem baterije, medtem ko je napetost celice stalna – kriva je mati narava, ki je atome naredila takšne, kot jih poznamo.

Danes prevladujejo litij-ionske baterije, pri katerih je napetost enega člena nominalno 3,6 volta. Kaj pa kapaciteta baterije in hitrost polnjenja? To je odvisno od površine elektrod in od snovi, iz katerih sta elektrodi, in od elektrolita med njima, ki je tipično litijeva sol v organskem topilu. V tem pogledu si veliko obetam od baterij, v katerih elektrolit ni tekoč.

Do pravih je še dolga pot

Trdne baterije oziroma natančneje baterije, v katerih bo elektrolit – medij, skozi katerega hitijo litijevi ioni od ene elektrode proti drugi – trden kakor kamen kost. Baterija bo varnejša, kajti ob morebitnem trku elektrolit ne bo mogel izteči iz počene baterije, kar običajno povzroči kratek stik in v najslabšem primeru samovžig, bo večje kapacitete in z vsaj polovico krajšim časom polnjenja. Vse to je načeloma res. Ampak. Glede na to, kar vemo, trdnih baterij ne bo še vsaj do konca tega desetletja. Zakaj torej nekateri govorijo, da bodo prvi avtomobili z njimi na ceste zapeljali že naslednje leto? Ker zavajajo? Da in ne, a tudi v primeru, »da«, to nikakor ne pomeni, da zaradi skorajšnje zastarelosti nima smisla kupovati obstoječih električnih avtomobilov. Bom pojasnil. Vrag je v podrobnosti, natančneje v besedici »semi« (po slovensko pol), ki je pred besedno zvezo »solid-state battery« (po slovensko baterija s trdnim elektrolitom) in jo večina navdušencev ali kritikov električne mobilnosti preprosto spregleda.

Še veliko težav morajo rešiti, predno bo v bateriji trden elektrolit, največkrat omenjajo keramiko, zato nekateri proizvajalci iščejo bližnjice. Uporabil bom prispodobo. Verjetno ste že slišali za blago hibridni in hibridni pogon. Oboje diši po delni elektrifikaciji, a sta razliki med pogonoma veliki, kot so velike razlike med vrabcem in medvedom. Blago hibridni pogonski sistem vključuje majhno baterijo in »palčka« namesto pravega elektromotorja (lahko zgolj alternator), zato, da je poraba za komaj še merljiv delček odstotka nižja. Medtem ko ima hibrid večjo baterijo, močnejši električni motor, avtomobil omejen čas lahko vozi le na »elektriko«, kar se kaže v konkretno nižji porabi in večjih močeh pogona. Podobno je s trdnimi in pol trdnimi baterijami. Namesto trdega elektrolita imajo zadnje elektrolit iz polimerov, ki seveda ni čisto trden, saj je v najboljšem primeru kot nekakšen gel. Na ta način jim je uspelo povečati gostoto shranjene energije, a niti približno tako revolucionarno, kot obljubljajo prave trdne baterije.

Vmesna rešitev?

Razlog, zakaj ravno zdaj pišem o tem, je površno prevedena novica, da naj bi imel luksuzni kitajski avtomobil Nio ET7 »trdno« baterijo. Resnica je nekoliko drugačna. Zanj, po mojih ocenah ni ravno poceni (samo baterija naj bi stala krepko preko 40 tisoč dolarjev), so namreč izdelali baterijski sklop s kapaciteto 150 kilovatnih ur s poltrdnim elektrolitom in uradnim dosegom do tisoč kilometrov. Menda, kdo ve, kaj je res, kajti Kitajski izdelovalci niso odlika transparentnosti, je testni avtomobil v hladnih zimskih razmerah (temperatura na poti med -2 in 12 stopinjami Celzija) prevozil preko tisoč kilometrov (povprečna poraba slabih 15 kilovatnih ur na sto kilometrov ob povprečni hitrosti pod 90 kilometrov na uro). Ob tem, da naj bi bil paket samo 20 kilogramov težji od paketa bolj običajnih baterij s tekočim elektrolitom in kapaciteto 100 kilovatnih ur, saj so dosegli gostoto 360 vatnih ur na kilogram teže baterije. Test so zaključili, ko je napolnjenost padla na 3 odstotke. Očiten napredek. A spet ne tolikšen, da bi drastično spremenil razmere na trgu, sploh ko v enačbo vključite ceno tako velikega baterijskega sklopa. Kaj to pomeni v praksi in brez reklamnega poveličevanja tehnologije? Baterije s poltrdnim elektrolitom so evolucija obstoječih litij-ionskih. Glede na znane podatke je opazno povečanje energijske gostote za do 50 odstotkov (za primerjavo, baterije v Teslah Y imajo gostoto 244 vatnih ur na kilogram), kar pomeni, da lahko »stlačijo« več energije v dano »prostornino« (in maso).  

Če se bodo baterije s pol trdnim elektrolitom izkazale v praksi – ne vemo, kakšne so njihove slabosti, kot sta morda počasnejše polnjenje ali hitrejša degradacija materiala -, bo to pomemben skok energijske zaloge. A ne takšnega, kot na papirju obljubljajo baterije s pravim trdnim elektrolitom, ki naj bi ob hitrejšem polnjenju zalogo energije najmanj podvojile.

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post Poltrdne niti približno še niso baterije s trdnim elektrolitom! appeared first on Tehnozvezdje.

Preprost in hiter odgovor se glasi, da kemične reakcije v bateriji pri nizkih temperaturah potekajo počasnejše in manj učinkovito. Posledica tega je, da se med dolgotrajnim delovanjem v zanje ne najbolj prijaznem okolju zmanjša kapaciteta hranjenja energije. Toda to ni največja težava, kajti, ko je spet na toplem, se njene zmogljivosti povrnejo. Razen, če zaradi polnjenja hladne ne pride do mehanskih poškodb oziroma kratkega stika kot posledica predrtja tanke membrane (separatorja), ki fizično ločuje anodo in katodo. Zdaj približno veš, zakaj pozimi ni najbolj pametno polniti telefona na prostem in zakaj imajo električni avtomobili grelec, ki pred polnjenjem baterijo segreje na optimalno temperaturo.

Mraz je sovražnik vseh baterij, tudi litij-ionskih, ki so daleč najbolj razširjene, pri čemer je zanimivo, da so celo manj občutljive nanj kot nekatere druge. Kot sem dejal, energijo generirajo kemične reakcije. Natančneje prehod litijevih ionov iz grafitne anode (negativna elektroda) skozi elektrolit na katodo (pozitivna elektroda). V hladu je proces upočasnjen, litijevi ioni okoli anode ustvarijo oblogo, s čimer se poveča upornost elektrolita, in obenem je na voljo manj ionov, da ustvarijo električni tok. Kapaciteta je na ta način nižja za med 20 do 30 odstotkov nazivnih zmogljivosti. V idealnih razmerah litijeva baterija zagotavlja celo do 95 odstotkov. Na kratko to pomeni, da čeprav litijeve baterije še vedno ohranijo večino zmogljivosti, niso popolnoma neobčutljive na nizke temperature.

Na mestu je vprašanje, katere so primerne in katere neprimerne temperature za delovanje litijeve baterije. Optimalni razpon za delovanja je med -17 in 60 stopinjami Celzija, medtem ko mora polnjenje, ko se ioni gibljejo v nasproti smeri, potekati pri višjih temperaturah, da se izničijo možnosti za nastanek fizičnih poškodb. Ne sme pasti pod ledišče (0 stopinj) in biti višja od 55 stopinj Celzija. V tem je razlog, da avtomobili baterije po potrebi hladijo.

O tem, kako skrbeti za nosljive in mobilne naprave v hladnih razmerah, sem spisal članek za portal »Vse bo v redu« Zavarovalnice Triglav.

Najboljši način, da preprečimo poškodbe baterij nosljivih in mobilnih naprav, je, da jih pustimo doma na toplem. Dostikrat to ni mogoče, zato poskrbi, da je naprava čim bližje koži, kjer baterijo ogreva toplota telesa. Tako bo na primer telefon deloval dlje, kot če bo izpostavljen mrazu. Najbolj pomembno pa je, da ne hitimo s polnjenjem, ki seveda mora potekati v primerno ogretem prostoru. A predno napravo priključiš na napajalnik, počakaj nekaj časa, recimo pol ure, da bo segreta na za polnjeno optimalno temperaturo.  

Naslovna fotografija DepostiPhotos.

The post NEDELJSKI NASVET: Zakaj je mraz največji sovražnik baterije? appeared first on Tehnozvezdje.

Prijatelj ima streljaj od najbližjih hiš vrtiček, do katerega ne vodi noben kabel oziroma je razdalja do bližnje hiše prevelika za podaljšek. Če bi mu tamkaj živeči kaj takšnega sploh dovolili. Enkrat je našel rešitev. Privlekel je manjši agregat. Lepo in prav, delovalo je, toda tišino mirnega okolja je ves čas sekal enakomeren zvok motorja. Podobno rešitev najdeš tudi na nekaterih planinskih kočah, a se počasi umika sodobnejšim. Prenosnim baterijskim virom električne energije. Da še zdaleč ne gre za muho enodnevnico priča letošnji sejem IFA, kjer sem se nagledal tovrstnih izdelkov raznolikih velikosti, oblik in zmogljivosti. Na prvi pogled ni važno, kaj nudijo, niti kakšen tip baterije je vgrajen, videl sem celo manj znane s trdim elektrolitom (angl. solid state), kajti namen je enak. Določen čas zagotoviti energijo, ko drugi viri niso na voljo.

Zadnjič sem razmišljal, da bi v skladu z načelom, nič nas ne sme presenetiti, kupil agregat ter hišno omrežje prevezal tako, da bi v primeru izpada elektrike agregat napajal kritične naprave. Omrežno opremo, računalnike, plinsko peč za ogrevanje in hladilnike. Vsaj pri meni drugo lahko počaka. Malce (prisiljene) romantike ne bo nikomur škodovalo. Ampak enako varnost ti nudi tudi baterijski napajalnik in še čistejši je. Vsaj kar se tiče izpušnih plinov. Načeloma imaš dve možnosti. Bodisi ga napolniš preko električnega omrežja in energijo uporabiš drugič oziroma ob izpadu ali nanj priključiš primerno velike panele in počakaš, da baterijo napolni sonce.

Kot sem dejal. Tovrstnih izdelkov je nešteto. Na tebi je, da izbereš pravega. Na prvem mestu po pomenu je kapaciteta baterije, ostalo je drugotnega pomena. Če želiš zgolj polniti osebne naprave, na primer prenosnik in telefon, potem ne potrebuješ velikega in primerno dražjega. Zadostuje manjši, da ga je preprostejše prenašati. Zadoščal bo, če boš teden dni preživel v šotoru nekje daleč izven omrežja, kaj dosti pa ti ne bo pomagal kot vir za nepredvidljive razmere. Tedaj potrebuješ večjega. Kolikšnega je spet odvisno od potreb. Vzemimo naslednji primer. Ozimnica ti je pomembna, zato sem prepričan, da bi te še kako zabolelo, če bi bil prisiljen zavreči več kilogramov domačega mesa in na vrtu vzgojene zelenjave. Hrana se ne bo pokvarila, če skrinja ne bo delovala nekaj ur, več dni je že lahko težava. Seštej moči vseh naprav, brez katerih ne moreš, in rezultat v kilovatnih urah primerjaj s kapaciteto, ki ti jo zagotavlja primeren napajalnik.

Prenosni baterijski napajalniki niso domači energijski zalogovniki. Ti največkrat hranijo več energije in jih pri nas nima smisla nameščati, če na strehi nimaš primerno velike sončne elektrine brez možnosti, da bi pridobljeno energijo oddajala v omrežje. Njihov namen je drugačen. Poleg reševanja v kriznih trenutkih, ponajprej zagotavljanje energije izven omrežja. Obenem tudi niso ravno poceni. Cene se gibljejo od nekaj sto evrov za najmanjše, tja do nekaj tisočakov za večje.

• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti

The post NEDELJSKI NASVET: Potrebuješ ga, čeprav se tega morda še ne zavedaš! appeared first on Tehnozvezdje.

Poleg industrije polprevodnikov, kjer že poteka osamosvojitev in razprtija za skrbništvo nad tehnologijami, postajajo baterije naslednji strateški izdelek. Ni namreč normalne in čistega zraka željne države, ki ne bi načrtovala polnega prehoda na električno mobilnost. Da pomena za mobilne naprave in domače električne zalogovnike posebej ne omenjam. Skladno s tem postaja vse bolj pomemben litij, ki je že dobil naziv »belo zlato« ali »bela nafta«. Človeštvo ima pač rado zvenečnice in poveličevanje!

Odvisnost od nafte bo zamenjala odvisnost od litija

Litij ni edini element v baterijah. A je ključen in nič ne kaže, da bo kmalu drugače, saj bodo na njem temeljile vsaj še baterije naslednje generacije. Njihova vloga v gospodarstvu in v tehnološkem razvoju bo rasla in z njo pomen litija. Ocenjujejo, da bo do leta 2050 potrošnja narasla za kar 965 odstotkov. Nekaj ga bomo pridobili z recikliranjem. A ker ne gre za preprost (cenen) postopek, bo povpraševanje večinoma pokrila proizvodnja v obstoječi in novih rudnikih.

Litij ni redek element, le težko ga je najti v dovolj visokih koncentracijah, da se rudarjenje izplača. Trenutno ga največ proizvedejo v Avstraliji, ki ji sledijo Čile, Kitajska, Argentina in Brazilija. Tam so tudi največje ocenjene zaloga, čeprav ni izključeno, da bodo zaradi povečane porabe in cen našli primerne lokacije še kje.  

Do konca letošnjega leta bo po vsem svetu prodanih 10 milijonov električnih avtomobilov. Daleč največ na kitajskem trgu. Brez litija to ne bi bilo mogoče!

Oskrba z litijem »rana« Evropske unije

Evropa je odvisnost zaznala v času pandemije, ko je zastoj v globalnih nabavnih verigah pokazal ranljivost industrij, ki ključne komponente in surovine uvaža iz oddaljenih koncev sveta. Sledili so prvi koraki. Evropska komisija je leta 2021 odobrila 2,9 milijarde evrov vreden paket subvencij s ciljem, da bi do leta 2030 četrtino (25 odstotkov) baterij izdelali na domačih tleh. Ambiciozen cilj, ker jih danes izdelamo vsega 6 odstotkov. Poljska, kjer izdelajo največ baterij, se je odločila s 95 milijoni evrov podpreti naložbo podjetja LG v novo tovarno, vredno milijardo evrov. Švedski Northvolt je napovedal gradnjo tovarne v Nemčiji. Hkrati potekajo načrtovanja za gradnje tovarn na Madžarskem, Španiji in v Italiji. Vse skupaj naj bi v Evropski uniji zgradili 40 tovarn baterij, kar kaže na njihov vse večji pomen.

V Evropi deluje en sam rudnik litija na Portugalskem, pa še ta je za industrijo baterije nepomemben, saj s surovinami oskrbuje steklarsko in keramično industrijo. Večino litija za baterije uvažamo iz Čila. Načrtujejo sicer odprtja velikih rudnikov v Avstriji, Franciji, Španiji in na Češkem.

Ključen za nacionalno varnost

Podobno razmišljajo onstran Atlantika, le da poleg gospodarskega pomena dodajajo še pomen za nacionalno varnost. Skladno s tem je že odobren paket subvencij v višini 2,8 milijarde dolarjev za proizvodnje litija, grafita in niklja. Ključnih elementov proizvodnje baterij. Še več denarja, menda naj bi znesek dosegel 136 milijard, pa bo prejela industrija električnih avtomobilov. Za razliko od Evropske unije, kjer želimo po letu 2035 prepovedati prodajo novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, Američani razmišljajo, da bo takrat polovica vseh tamkaj izdelanih z električnim pogonom. Zato iščejo nove vire surovin. Kljub uporu aktivistov in staroselcev naj bi vseeno že naslednje leto odprli velik rudnik litija v Nevadi. Razlog je silno preprost. Samozadostna in varna oskrba s to surovino.

Kitajska nima prednosti v zalogah litija, a ima velike zaloge redkih mineralov, ki so ravno tako pomembni za izdelavo čipov in baterij.

Redke rudnine bodo vplivale na prihodnost

Pomen plina in nafte bo dolgoročno upadel na račun litija in redkih zemljin, ki so naslednji pomemben člen v proizvodnji polprevodnikov in baterij. Največ teh so našli na Kitajskem, v Rusiji, Vietnamu in Braziliji. Ali to pomeni, da bomo tozadevno spet odvisni od Rusije? Alternativni dobavitelji silicija, litija, kobalta, mangana, niklja in grafita so še v Afriki in Južni Ameriki, vendar je Kitajska že začela kupovati tamkajšnja nahajališča.

V 20. stoletju so zaloge nafte in plina povzročale nestabilnosti in regionalne vojne, v 21. naj bi podobno prekletstvo doletelo države z zalogami litija, silicija in redkih rudnin, ki so ključne za industrijo polprevodnikov in baterij. Se žarišče geopolitičnih spopadov seli v Južno Ameriko in Afriko?

Naslovna fotografija: Depositphotos

The post Neizprosna tekma »bande treh« za »belo zlato« appeared first on Tehnozvezdje.

Ogrevanje sem s temi termostati, radiatorskimi in stenskimi, posodobil decembra 2020, torej na začetku prejšnje zime. Po slabem letu, pred resnim začetkom nove ogrevalne sezone, sem povzel dotedanja opažanja in izkušnje, predvsem razloge, zakaj je smiselno zamenjati klasične termostatske ventile (oz. glave). Takrat sem dobil kopico vprašanj o baterijah in lahko sem povedal zgolj to, da jih po enem letu še nisem menjal.

Zdaj lahko potrdim, da se alkalne baterije AA različnih znamk (Duracell, Energizer, …) – v vsaki radiatorski glavi sta po dve – niti po dveh zimah še niso vdale. Na nobeni od naprav doslej ni bilo opozorila, da jih je treba menjati, čeprav motorčki delujejo precejkrat vsak dan, saj imam nastavljene urnike, da se temperatura v vseh prostorih smiselno prilagaja dnevu in času. Pri nekaterih pa kdaj tudi ročno spremenim nastavitev ali vklopim funkcijo »boost«, ki za pet minut povsem odpre ventil. Poleg tega ima večina še zaslonček za prikaz temperature, stanja signala, informacije o odprtem oknu (tega zazna in drastično zniža temperaturo) in tudi o slabi bateriji. Toda, kot rečeno, zadnje informacije še na nobenem zaslončku ni bilo. Temo o baterijah torej lahko zaključim z ugotovitvijo, da uporabniki tovrstnih pripomočkov ne bomo povzročili nobene okoljske katastrofe, če bomo na vsaki dve leti ali še manj pogosto kupili ducat alkalnih baterij (ali kakšno več, odvisno od števila termostatov oz. radiatorjev).

Še naprej namestitev teh termostatov tudi vidim kot odlično potezo. Bistveno je izboljšala učinkovitost ogrevanja in udobje v stanovanju, ker so sobe ogrete na točno take temperature, kot jih hočemo, in ob pravih časih, kadar ni potrebe, pa so lahko za kakšno stopinjo hladnejše. Poleg tega je izredno malo dela, ko ima uporabnik enkrat nastavljene urnike, prav tako jih lahko hitro in enostavno prilagodi, če se pokaže potreba za to. Predvsem pa trenutne prilagoditve vplivajo samo takrat, ob naslednji spremembi, določeni v urniku, pa se vse skupaj znova vrne na prednastavljene vrednosti. Tako posamezen radiator ne more ostati odprt ali zaprt v nedogled, dokler ne bi nekdo tega slučajno ugotovil. Še vedno se lahko zgodi, da kakšen od termostatov dlje časa ostane na drugem urniku, denimo v eni sobi, ki je bolj mrzla, sem ob začetku ogrevanja preklopil na ročni način, in potem, ko se je začela prava zima, nisem tako preklopil na standardni urnik. Malce delikatno je tudi zdaj, ob koncu zime, ko so jutra še mrzla, dnevi pa že kar topli, in lahko radiatorji kljub termostatom čez dan grejejo nekoliko preveč. Vendar je tudi to v aplikaciji lažje urediti kot z ročnim premikanjem klasičnih ventilov.

• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti

The post Baterije v pametnih radiatorskih termostatih zlahka zdržijo dve zimi appeared first on Tehnozvezdje.