Na začetku glasovanja je bila pred poslankami in poslanci pobuda za odločanje o amandmajih, s katerimi so želeli nasprotniki besedila iz njega še umakniti 11. in 13. (zdaj 17. člen), vendar so bili za nekaj glasov prekratki. Za predlog je glasovalo 312 navzočih, proti pa 317. Kasneje se je celo izkazalo, da jih je 13 pritisnilo narobe (oz. drugače, kot so mislili, da pritiskajo) in bi bil “pravi” rezultat dejansko v prid glasovanju o dopolnilih. Tako pa je sledilo glasovanje o predlogu direktive kot celoti in ta je dobil 348 glasov, 274 poslank in poslancev je glasovalo proti, 36 os kupno 658 prisotnih pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Tako zdaj v veljavo prihaja dokument, ki se mu uradno reče Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pod pogojem, da ga čez dva tedna dokončno potrdijo tudi pristojni ministri. Možnosti, da ga ne bi, ni prav veliko, a z dodatnim pritiskom, mogoče tudi na ulicah, bi se mogoče povečale. Države ga bodo morale nato prenesti v svoje zakone, pri nas bo to verjetno zakon o avtorski in sorodnih pravicah, morda a še kakšen. Večkrat smo se med sprejemanjem direktive naposlušali, kako bodo avtorji, založniki in ostalo imetniki pravic končno dobili »pravo« zaščito in primerna nadomestila za uporabo njihovih del na spletu in nasploh v digitalni obliki. Toda nekatere rešitve so najmanj komplicirane in nepotrebne, mogoče pa res celo uvajajo cenzuro in krnijo pravico do svobode govora, kot trdijo nasprotniki direktive.

Večkrat smo že omenjali, kako bo po novem urejeno nalaganje vsebin v spletne storitve, deljenje vsebin na spletu, družabnih omrežjih in novičarskih agregatorjih ter prečesavanje velikih podatkovnih zbirk. Pri nalaganju bodo nujni filtri za prepoznavanje avtorsko zaščitenih del, ki naj bi odkrivali kršitelje. Toda kako bodo presodili, kdaj gre za pošteno in dovoljeno rabo (citiranje, parodije in podobno) in kakšne bodo (učinkovite) možnosti pritožbe, je veliko vprašanje.

Kdor pa bo želel uporabiti izvleček članka, bi za to moral pridobiti dovoljenje založnika. Kako se bodo po uveljavitvi novih pravil prikazovale povezave na družabnih omrežjih, novičarskih agregatorjih in drugod, še ni jasno. Prav tako se lahko zgodi, da se bodo širile prav tiste vsebine, za katere si ne želimo, da se širijo. Kajti za resne članke bo treba plačati »licenco«, kdor pa bo hotel razširjati pofl in neresnice, pa bo to verjetno z veseljem dopustil brezplačno.

Čez kakšno leto ali dve bomo videli, kaj se bo zaradi te direktive dogajalo.

The post Direktiva o avtorskih pravicah je sprejeta appeared first on Tehnozvezdje.

Še včeraj je po poročanju spletnega portala Politico kazalo, da dogovora ne bo, vendar so pogajalci proti večeru uspeli najti kompromis. Menda sta se zedinili Francija in Nemčija, s čimer sta iz tabora držav, ki so zavirale sprejem direktive, odpadli največji.

Dogovor ne zagotavlja vsega, kar smo si v parlamentu prizadevali doseči, pa tudi ne gre popolnoma v smer, ki sta jo želela komisija in svet, pa vendarle mislim, da smo se približno uskladili,

je za Politico povedal glavni pogajalec evropskega parlamenta v tej zadevi Axel Voss. Komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip pa je tvitnil, da »Evropejci končno dobivajo moderno zakonodajo glede avtorskih pravic, ki bo koristila vsem – zagotovila bo pravice uporabnikom, pravična nadomestila ustvarjalcem in jasna pravila za spletne platforme.«

Glede trditev v tem tvitu ima marsikdo ločeno mnenje. Omenjena 11. in 13. člen namreč v evropski splet prinaša filtre, omejitve in nadomestila za »reproduciranje« novinarskih besedil. Po mnenju zakonodajalcev in tudi velikih medijskih hiš ter založb bo to blagodejno tako za njihovo poslovanje kot za manjše, neodvisne ustvarjalce, drugi pa svarijo, da bo to ustvarilo nemogoče pogoje, otežilo svobodo govora in nasploh spremenilo splet, kot ga poznamo. Nemški Bild je sinoči že »slavil« z naslovom Google bo moral v prihodnje plačevati založnikom. Vprašanje, če take izjavi niso kratkovidne in preveč zaverovane v svoj prav, saj podobni poskusi še nikjer niso uspeli. Prej nasprotno – bili so popolna polomija.  

Bistvo 11. člena je v tem, da bodo morali spletni iskalniki, novičarski agregatorji in drugi, ki objavljajo povzetke člankov ter povezave nanje, ustvarjalcem plačati za to »pouporabo«. Brez nadomestila bodo lahko članke »linkali« in povzemali samo posamezniki, pa še to zgolj »v eni besedi ali zelo kratkih izvlečkih.« Kaj točno naj bi to pomenilo, nihče ne ve. Tako tudi ni jasno, kdaj bo kdo v prekršku. Kot tudi ne, kako naj bi bilo urejeno pridobivanje »licenc« in izplačevanje nadomestil. Google in ostali se bodo verjetno neposredno dogovorili z večjimi založniki in medijskimi hišami, manjši mediji in samostojni novinarji, blogerji ter ostali pa najbrž podobne obravnave ne bodo deležni.

V 13. členu pa direktiva spletnim platformam, na katere uporabniki nalagajo fotografije, videe in druga dela, ki so lahko avtorsko zaščitena, obvezno preverjanje »morebitnih kršitev avtorskih pravic.« To celo ne glede na velikost, starost in prihodke platforme, kar pomeni, da bodo morali vsi namestiti algoritme za prepoznavanje avtorsko zaščitenih del. Ti filtri pa so pogosto nezanesljivi in kot kršitev zaznajo marsikaj, kar to sploh ni. Uporabnikom tako ne bo preostalo drugega kot neskončno pritoževanje, ki pogosto ne pripelje nikamor in traja izjemno dolgo.

Ali je ureditev s filtri, po načelu »najprej blokiramo, nato rešujemo napake,« in skoraj popolno omejevanje citiranja ter objavljanja povezav na članke res »moderna in primerna za digitalno dobo,« lahko presodi vsak sam. Če kaj, bi morali najprej premisliti o korenitih spremembah sistema avtorske (in sorodne) pravice, nato pa se lotiti njenega uveljavljanja v digitalnem svetu.

The post Pogajalci so se poenotili glede evropske direktive o avtorskih pravicah, veliki založniki slavijo appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej se bo besedilo vrnilo v matični odbor, kjer ga bodo prečistili in pripravili za obravnavo skupaj s pristojnimi ministri in evropsko komisijo, ki je tudi predlagateljica. Skupaj z njimi naj bi potem prišli do končne različice direktive, pri čemer dodajanja členov ni več, lahko pa še kaj izpade. Nekje v začetku leta naj bi parlament dokončno glasoval o tej zadevi. In če jo bo potrdil, jo bodo morale države članice prenesti v svojo zakonodajo. Po zagotovilih predlagateljev naj bi avtorji s tem dobili boljšo zaščito in tudi večja nadomestila za svoje stvaritve, nasprotniki pa svarijo pred zmanjšanjem svobode govora na internetu, dodatnimi filtri za cenzuro ter omejevanjem podatkovnega rudarjenja.

kolegice in kolegi najlepša hvala za to skupno uspešno potezo. To je dober znak za ustvarjalno industrijo v Evropi,

je po zanj uspešnem glasovanju poslanke in poslance nagovoril poročevalec v tej zadevi Axel Voss. Pred glasovanjem jih je poslal, naj stopijo »na stran naših ustvarjalcev.« Saj da bi bila v nasprotnem primeru to katastrofa za industrijo. Nato se je oglasil eden od poslancev z mnenjem, da je izid velikanski udarec za svobodo govora na internetu in sramota za Evropo, toda predsedujoči ni dovolil odpiranja razprave.

O tem, da je sistem avtorskih pravic nujno prenoviti, se strinjajo skorajda vsi. Zelo malo pa je konsenza o tem, kako to storiti. Direktiva naj bi na sporen način urejala nalaganje vsebin v spletne storitve, deljenje vsebin na spletu, družabnih omrežjih in novičarskih agregatorjih ter prečesavanje velikih podatkovnih zbirk. Filtri za prepoznavanje avtorsko zaščitenih del bodo ti filtri delovali že takoj ob nalaganju vsebin in da ne bodo znali presoditi, kdaj gre za pošteno in dovoljeno rabo (citiranje, parodije in podobno), trdijo nasprotniki direktive. S tem naj bi satiri (memom) in še čemu grozila cenzura.

Vsakdo, ki bi želel uporabiti izvleček članka, bi za to moral pridobiti dovoljenje založnika. Torej bi se, menda, povezave na družabnih omrežjih, novičarskih agregatorjih in drugod brez dovoljenja prikazovale prazne. To pa bi, tako so svarili v peticijah, zmanjšalo informiranost, svobodo govora, pluralnost. »Dovoljenja« za polno prikazovanje povezav bi Google News in podobni morali plačati, torej naj bi manjši mediji dobili dodatne prihodke. Toda tisti, ki pa jih dajali brezplačno, bi lahko še bolje širili svoje članke, med njimi pa bodo skoraj zagotovo razpečevalci lažnih novic.

The post Direktiva o avtorskih pravicah blizu uveljavitvi appeared first on Tehnozvezdje.

Pravila določajo, da če vsaj desetina članov evropskega parlamenta nasprotuje pogajanjem (uradno vloži zahtevo za glasovanje), potem pride ta zadeva na plenarno sejo in se o njej morajo izjasniti vsi. Današnje glasovanje se je razpletlo takole: 318 evroparlamentarcev je bilo proti pogajanjem, 278 jih je bilo za, 31 pa se jih je vzdržalo.

Tako proces pogajanj, v katerem bi se pogovarjali samo še o predlogu direktive, kakršen je bil na mizi, kaj ostane v njej in kaj leti ven, ni dobil zadostne podpore. Jeseni bo tako priložnost za vlaganje dopolnil in dodatno razpravo o tem, kakšna ja pozicija evropskega parlamenta v tej zadevi. In tako še obstaja možnost za spremembo členov, ki naj bi prinesli spletno cenzuro (uvedli rigorozno preverjanje avtorskih pravic) in omejili širjenje informacij in podatkovno rudarjenje.

Po glasovanju je poročevalec v tej zadevi, nemški poslanec Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) Axel Voss obžaloval izid:

Žal večina ni podprla predloga, ki sem ga oblikoval skupaj z odborom za pravne zadeve. Toda to je del demokratičnega procesa. Septembra se bomo spet posvetili tej temi in poskusili nasloviti pomisleke ter hkrati zagotoviti modernizacijo pravil o avtorskih pravicah.

Zadeva se bo torej nadaljevala in glede na to, da so nasprotniki prvotnega predloga s peticijami in neposrednim obračanjem na poslanke in poslance uspeli zasejati dovolj velik dvom med njimi, se najbrž lahko nadejamo kopice predlogov za spremembe besedila. Kar je edino pravilno, saj je to praktično enako, kakršno je pred letom in pol zapustil komisar Günther Oettinger.

Naslovna fotografija: David Iliff

The post Direktiva o avtorskih pravicah gre nazaj v razpravo appeared first on Tehnozvezdje.

Parlamentarci, vsaj tisti, ki so glasovali za, so prepričani, da direktiva prinaša boljša pravila za digitalni svet. Axel Voss je povedal:

To je prvi korak v smeri zaščite avtorskih pravic, ki pritiče izzivom interneta. Pravila za to področje so stara 17 let, takrat pa sta bila tako internet kot informacijska družba popolnoma drugačna. Ustvarjalci vsebin in založniki se morajo prilagoditi novi internetni stvarnosti, ki prinaša nove priložnosti, a ima tudi omejitve. Še posebej dejstvo, da izdajatelji novičarskih publikacij in umetniki niso primerno plačani zaradi velikih spletnih agregatorjev in platform za deljenje vsebin. To je narobe in je treba popraviti.

Med drugim bo direktiva, tako zagovorniki, poskrbela za določeno mejo, koliko besedila posameznega članka lahko novičarski agregatorji prikazujejo brez plačila »licenčnine« založniku oz. avtorju. In tudi, da bi platforme, kamor uporabniki nalagajo vsebine (fotografije, videe, …) ali plačevale nadomestila imetnikom avtorskih pravic (denimo če gre za posnetek s koncerta ali uporabo fotografije brez izrecnega privoljenja avtorja) ali odstranjevale take vsebine.

In prav tu se nameni piscev in podpornikov direktive krešejo z argumenti nasprotnikov. Ti trdijo, da bo to dvoje uničilo internet, kot ga poznamo. Omejevanje polnega prikaza spletnih povezav bi zmanjšalo pluralnost, informiranost, svobodo govora, ogrozilo manjše medije in njihov doseg, še povečalo moč lažnih novic, čeprav predlagatelji direktive trdijo ravno nasprotno. Sprotno pregledovanje naloženih vsebin pa bi bilo podobno cenzuri in bi ogrozilo satiro, parodijo, komentiranje, opozarjanje na laži, neumnosti, širjenje dobrih vsebin in avtorskih del, itd In kot smo pisali, so tu še nekatere druge določbe, ki puščajo odprta vrata za zlorabe.

Predlagatelji sicer trdijo, da bodo morali biti »cenzorski« algoritmi spisani tako, da ne ujamejo vsebin, ki ne kršijo avtorskih pravic, in da mora biti možnost pritožbe enostavna. Nalaganje na prosto dostopne spletne enciklopedije, kot je Wikipedia, ali na odprtokodne platforme, denimo Github, pa naj bi bilo že privzeto izključeno iz omenjenih pravil.

Obstaja velika verjetnost, da se bodo pojavile zahteve po glasovanju na plenarnem zasedanju. Napovedala ga je že nemška evroposlanka Julia Reda, ki je ena najglasnejših nasprotnic predlagane direktive, ki je objavila tudi seznam poslank in poslancev, ki so podprli posamezne sporne člene. V omenjenem odboru sicer ni nikogar iz Slovenije. Pogajanja z evropskim svetom pa običajno dajo kompromisno rešitev, ki ni dobra za uporabnike, »industriji« pa pušča vsaj priprta vrata, če že ne streže popolnoma njenim interesom. Sprejemanje direktiv v evropskem parlamentu, potem ko jih po predlogu evropske komisije tja pošljejo ministri, pa dopušča večje možnosti vlaganja dopolnil in s tem spreminjanja členov, ki gredo najbolj na roko tistim z velikim lobističnim potencialom.

The post Sporni členi direktive o avtorskih pravicah bližje potrditvi, toda saga se nadaljuje appeared first on Tehnozvezdje.