Radikalne spremembe koncepta šesti del dirkaške serije po pričakovanjih ne prinaša, tako pri zgodbi in zasnovi odkrivanja »sveta,« tokrat torej Japonske, kot tudi pri sami vozni dinamiki. Ta je še vedno bolj na strani preproste obvladljivosti kot realizma, vendar deluje, ker je predvidljivemu in zanesljivemu vodenju, seveda v odvisnosti od lastnosti posameznega avtomobila, vendarle dodan prepotreben ščepec realnosti, fizike, sledenja naravnim zakonitostim. Nekatere dirkaške igre se brez volana komajda da igrati, ker enostavno ne nudijo pravega občutka in odziva, igralec ne more dovolj dobro predvidevati, kaj se bo naslednji trenutek zgodilo z avtomobilom, in ta se ne obnaša po pričakovanjih. Forzo Horizon je zlahka zapopasti, a vendarle uspeh v višjih težavnostnih stopnjah proti računalniku ni zagotovljen.

Kljub temu, da igra pri obnašanju avta približno upošteva fizikalne zakone, pa je še vedno mogoče brez škode na avtomobilu (razen vizualne) podirati skoraj vse, od dreves in ograj do marsičesa drugega, do določene mere to igra celo spodbuja, a nekatere ovire so trdne in vanje se ni pametno zaleteti. Takrat sicer pomaga skok nazaj, tako da igralec lahko popravi napako. Smisel Forze Horizon je bil vedno v dirkaškem uživanju, odkrivanju vedno novih cest, dirk, izzivov in še marsičesa, ter v napredovanju po točkah, denarju, vsebini garaže in rangu (tokrat tudi barvi zapestnic), ne pa v realizmu po vzoru iger, kot sta Assetto Corsa ali Gran Turismo.

Še naprej je to igra odprtega tipa, nima vnaprej predvidene strukture in zgodbe, kot je pogosto v dirkaških igrah, ko ena dirka (z uvrstitvijo na »stopničke«) odpre naslednjo in nič dosti več. Tu se igralec res sam odloča, kam bo šel naprej, in čemu se bo sploh posvetil, kajti možnosti je vedno več, niso samo dirke, lahko je odkrivanje zapuščenih avtomobilov v barakah sredi gozda, neposredna tekmovanja, celo razvažanje pic in še marsikaj. Če je prej koga nekoliko nerviralo, da je moral vse odkrivati na zemljevidu, bo zdaj verjetno vesel predlogov vsake toliko časa. Še vedno se je treba pripeljati do lokacije posamezne dirke oz. izziva, vendar pa mogoče tako usmerjanje malce pripomore k temu, da igra ni zgolj brezglavo »blodenje« po japonskih cestah. Slednje je sicer tudi lahko zanimivo in vmes se da marsikaj najti in pridobiti veliko točk. Te so pomembne za kupovanje novih avtomobilov, a niso zelo nujne za napredek.

Avtomobilov oz. bolje rečeno vozil (ta so namreč različnih vrst) je znova na voljo ogromno, pridobivati jih je mogoče na različne načine. Nekatera so bolj zanimiva kot zbirateljski primerki, druga, vendar redkejša, pa za dejansko dirkanje in tekmovanje. Za te namene morajo namreč imeti dobre vozne lastnosti (»handling«) in pospeške, brez tega je z njimi težko kaj opraviti. Z denarjem se da tudi »frizirati« posamezne avtomobile iz garaže, seveda pa je zanimivo tudi trgovanje z njimi.

Grafična podoba Forze Horizon je bila vedno osupljiva z vsem, kar stoji in se dogaja ob progi, pa tudi detajli na samih cestah in avtomobilih, tokrat je še nekoliko bolj, sploh z vključenim HDR-jem in senčenjem Ray Tracing. Seveda je stopnja spektakularnosti grafične podobe odvisna od strojne opreme, dobra novica pa je, da za tekoče delovanje ni nujen izjemno zmogljiv računalnik. Podobno je bilo sicer že v prejšnjih delih, tudi v štirici in petici je bilo na PC-ju dokaj lahko preseči sto sličic na sekundo. Šestica je nekaj zahtevnejša, na enaki strojni opremi se pri podobnih nastavitvah pozna za kakšnih 10 sličic na sekundo, morda nekoliko več. Vsekakor bi z grafičnimi nastavitvami ciljal na povprečje vsaj nekje med 80 in 90 fps. Na Xboxu sta na voljo dve nastavitvi, Quality in Performance. Prva daje izvrstno grafiko, sploh v 4K in načinu Dolby Vision, vendar je omejena na 30 fps, kar se pozna pri vodljivosti vozila, druga nekoliko zniža detajle, senčenje in vse ostalo, da dosega do 60 fps, in za tekoče ter konkurenčno igranje je ta nastavitev bolj smiselna.

Cena igre je od prejšnjič zrasla za deset evrov, morda se splača počakati na kakšno akcijo, a igra je ena tistih, pri katerih tudi polne cene ne boste obžalovali. Seveda za osnovno različico, Deluxe in Premium lahko pustite pri miru.

Kaj: Forza Horizon 6, dirkaška igra »odprtega tipa«

Kje: PC, Xbox, kasneje tudi Playstation 5; za  najmanj 70 evrov

Ocena 4: Igra bi si morda zaslužila celo 4,5, vendar ji zaradi dejstva, da smo že pri šestem delu serije in da veliko prelomnih novosti v igri ni, dajem štiri.

Priporočilo: Igra je po vsebini in tudi težavnosti primerna za vse starosti

The post Forza Horizon 6: Nisem pričakoval, da bo igra tako globoko v seriji znova navdušila appeared first on Tehnozvezdje.