Če prvošolček ne pozna ustave, ni tragedija. Večina nas nikdar ni prebrala niti enega tam zapisanega člena. Da nekaterih politikov, ki iz državnozborske »prižnice« vpijejo neumnosti, ne omenjam. Tragedija pa je, če ne poznamo osnovnih postulatov bontona. Oziroma vsaj tistega zimzelenega reka, da ne narediš nečesa, kar bi ti stopilo na živec, če bi nekdo to storil tebi. Preprosto. Ma, jok! Ljudje se obnašajo kot teleta, ki mislijo, da je svet ustvarjen zaradi njih.

Z odobravanjem gledam na Avant2Go. Menim, da je za električno mobilnost naredila več od potez katerekoli vlade do zdaj. Kjer je, nekateri ne rabijo drugega družinskega avtomobila. Tako poceni ga pač ne moreš kupiti in vzdrževati. A to ne pomeni, da lahko počnejo, karkoli se jim zljubi. Zadeva je sicer večplastna. A poglejmo najprej, v čem je problem.

Daleč od tega, da bi bil nov, a zdi se, da se »težave« stopnjujejo. Pred Supernovo v Šiški vse pogosteje opažam, da uporabniki pustijo avtomobil po zaključeni vožnji kar ob polnilnicah, ne da bi ga priključili. Tujci se čudijo in zmajujejo z glavo, ko ne morejo napolniti baterije. Odločil sem se, da vedno, ko to vidim, četudi ne mislim polniti, pokličem klicni center storitve v upanju, da hitro pošljejo nekoga, da ga umakne. Najhuje je, da na drugem koncu parkirišča ta čas samevajo parkirna mesta, namenjena in označena zanje!

Aplikacija je narejena tako, da avtomobila ne moreš pustiti, kjerkoli se ti zahoče. Oziroma ti v takšnem primeru ne dovoli zaključiti najema. Zakaj torej takisto ne velja, ako ga pustiš ob hitri polnilnici? Tehnično je marsikaj mogoče in izgovor, da satelitsko določanje položaja ni dovolj natančno, ni najbolj prepričljiv. Bom obrnil zadevo. Kako bi se počutili in kaj bi storili, če bi zaparkiral njim namenjena parkirna mesta? Dvomim, da bi jim bilo všeč. Ne rečem, da se to ne dogaja. A to je že druga, še kako povezana plat iste medalje.

Pred kratkim sem opazoval dvojico pretirano obilnih tujcev na bencinski črpalki. Prastar mercedes sta parkirala pod nadstrešek električne polnilnice, vzela vsak pol štruce kruha, bogato založene s salamo in drugimi dobrotami, in v miru malicala. Ker je bilo prostora dovolj, se mi ju ni dalo spraševati po duševnem zdravju. Vendar ravno to kaže na največjo bolezen družbe. Aroganca in mišljenje, da se svet vrti zaradi mene. Torej lahko delam, karkoli hočem, saj mi nihče nič ne more.

Vrnimo se k Avant2Go. Posameznik, ki je pustil avtomobil na mestu pred polnilnico, se je zavedal, da s tem po nepotrebnem zaseda prostor. Vendar je očitno ocenil, da je sto metrov do storitvi namenjenih parkirnih mest preveč za njegove uboge noge. Človek brez kondicije in očitno tudi brez dovoljšnega umskega potenciala. Ni mu namreč padlo na misel, da s tem zlahka naredi drugemu konkretno »štalo«. Če mene vprašate, mu je za vse skupaj »dol viselo«. Verjamem, da bomo še videvali tovrstno narobe parkirana vozila omenjene storitve. Vedno bom poklical, a karavana bo šla mirno naprej! Zato pravim, naj razdelijo bonton. Morda bo komu dal misliti!

The post NEDELJSKI NASVET: Namesto ustave naj delijo bonton! appeared first on Tehnozvezdje.

Veliko resnice je v trditvi, da je najcenejši drugi avtomobil »avant2go«. V mestih, kjer je storitev na voljo in če so parkirna mesta razumno blizu. Kaj je razumno, je stvar definicije. Enim se ne ljubi prehoditi par deset metrov, medtem ko sam to mejo postavljam na krog s premerom pol kilometra.

Bi pa bilo dobro, da bi ponudnik opomnil uporabnike, v primeru, ko avtomobil pustijo tako, da onemogoči uporabo polnilnice drugim voznikov. Najhuje je, ko ga zgolj pustijo tam, ker jim to aplikacija dovoli, vendar ga ne polnijo. Takisto velja v mestnem središču, kjer pogosto zaradi tega ni mogoče uporabljati nekaterih polnilnic na izmenični tok. V takšnem primeru predlagam, natanko to sem storil, da pokličete klicni center in prosite, da moteče vozilo čim prej umaknejo.

Ko sešteješ ceno nakupa, četudi gre za staro »kripo,« ter stroške servisiranja, registracije, zavarovanja in goriva, lastni avtomobil za prevoze po mestu in do bližnjih krajev ne more biti cenejši od uporabe omenjene storitve. To bi moralo biti vsakomur kristalno jasno.

Ne vem, če veste, a cene novih avtomobilov so se od leta 2018 povišale za 33 do 40 odstotkov. Najbolj med letoma 2020 in 2023 zaradi pandemije, pomanjkanja polprevodnikov, strožjih okoljskih predpisov, novih varnostnih standardov ter znatnih podražitev surovin in logistike. Tako je ostalo. Če si moral takrat za ne najbolj opremljen avtomobil nižjega srednjega razreda odšteti 18 tisočakov, ta danes stane najmanj 25 tisoč evrov!

A to sploh še ni najhuje. Večinoma je to znano, a se splača ponoviti. Po podatkih evropskih ponudnikov »lizinga« avtomobil v prvem letu izgubi dvajset odstotkov vrednosti in po treh letih v povprečju štirideset odstotkov. To pomeni, da če danes zanj plačate 25 tisočakov, bo takrat vreden le še 15, pod pogojem, da je bil redno servisiran in ni pretrpel večjih poškodb ali okvar.

Nakup je le začetek kopičenja stroškov. Zavarovanje in registracija naneseta dobrega tisočaka, obvezni servisi najmanj 200 evrov. Raje več. Letni strošek lastništva za avtomobil srednjega razreda tako nanese okoli dveh tisočakov, v kar ni vključeno gorivo, morebitni nakup drugega kompleta gum, obresti, če ga niste plačali z gotovino, in nenačrtovani servisi.

Ko vse to plačamo, se lahko vprašamo o smiselnosti početja. Posebej v mestih. Po podatkih Evropske agencije za okolje je namreč večina zasebnih avtomobilov parkirana 90 odstotkov časa. Z drugimi besedami: nori smo, da toliko plačujemo za nekaj, česar večino dneva ne uporabljamo!

Lastništvo avtomobila se morda še vedno sliši kot simbol neodvisnosti, a v resnici gre za vse dražji prestiž. Ko seštejete vse stroške in izgubljeni čas, se težko ne vprašate, ali je v teh časih bolj breme kot nuja. Ampak očitno se glede na število registriranih vozil in stanje na cestah ne damo.

The post NEDELJSKI NASVET: Vse dražji pleh, ki večino časa nekje stoji appeared first on Tehnozvezdje.

Po tednu ali več govoric in ugibanj je podjetje Avantcar predstavilo svojo storitev »deljenja avtomobilov« v Ljubljani, imenovano Avant2Go. Ampak pustilo odprtih vsaj toliko vprašanj, kolikor smo dobili konkretnih informacij.

Kaj vemo?

Kot smo predvidevali, bo to avtomobilski bicikelj. Več točk z avtomobili, uporabnik bo avto vzel in pustil na katerikoli od njih. Če bo le kakšen na voljo in prazen prostor za parkiranje. In plačal po času in kilometrih. Storitev bo zaživela z začetkom julija, v floti za najem bo zaenkrat 30 avtov. Ti bodo trije različni, vsi električni – smart (za dva in z minimalnim prtljažnikom), renault zoe in bmw i3 (oba približno v velikosti clia ali pola in z nekaj prtljažnika). V takem vrstnem redu bo postavljena cenovna lestvica. Cene bodo od najmanj treh, štirih ali petih evrov na en najem, minuta bo vredna najmanj pet, km pa najmanj 20 centov. Po tem, kar so smo videli na predstavitvi, bo običajen najem uporabnika stal nekje med pet in deset evrov. Vsaj štiri lokacije s skupaj 22 parkirnimi (in polnilnimi) mesti bo v BTC, ostalih še niso razkrili. Avto bo mogoče rezervirati v aplikaciji (na voljo bo prvega julija) in bo čakal 15 min, ko drugim uporabnikom ne bo viden.

Odklepanje avta bo z aplikacijo – ta bo prek omrežja poslala zahtevo, avto, ki je priključen na LTE, pa bo ubogal. Zaganjanje bo brez ključa, pred odhodom pa bo treba še v aplikaciji poklikati v kakšnem stanju je avto. Tu je pač drugače kot pri kolesih, precej bolj bo treba v podzavesti imeti zavarovalnice. Menda bo bolj ugodno kot lastništvo avta tudi prevažanje iz Ljubljane domov in vračanje avta naslednje jutro. Eno leto naj bi trajal pilotski projekt, v tem času naj bi se število avtov povečalo na 50, potem pa počasi na nekaj sto. Na začetku je mogoče v kickstarterjevskem slogu kupiti začetne pakete, ki prinašajo popust na najem in najdražji tudi cenejše kritje stroškov (odbitno franšizo) ob morebitni škodi.

Česa ne vemo?

Koliko bo dejanskih začetnih lokacij in kje bodo. Pa tudi ne, kam imajo v Avantcaru namen širiti mrežo. V Ljubljani se marsikam v dokaj kratkem času pride peš ali s kolesom. Model zaračunavanja ni najbolj enostaven in vnaprej bo težko izračunati, koliko bo najem res stal. Ni čisto jasno, kaj je z odbitno franšizo – je standarden en odstotek škode ali je drugačna? In kako bo z dokazovanjem, kdo in kdaj je poškodoval avto? To zna nasploh biti najbolj odbijajoč faktor. Pri taksiju, mestnem avtobusu in ostalih metodah javnega prevoza pač ni problemov z zavarovanji in odgovornostjo uporabnika. Kakšni bodo načini plačevanja in kakšne bodo zahteve aplikacije? Kaj bo lahko storil uporabnik, ki se bo pripeljal na lokacijo, kjer bodo vsa mesta zasedena? To je zoprno že pri biciklju, a je vsaj zastonj, tu pa ne bo. Kaj bo, če uporabnik nekje obstane s prazno baterijo, kako draga bo avtovleka nazaj do prevzemnega mesta?

In, tisto glavno vprašanje, na katerega seveda zdaj nihče nima odgovora. Kako bodo ljudje sprejeli to storitev? Osebno se mi zdi dobrodošla in potencialno uporabna, če je nekdo v Ljubljani brez svojega avta. Kot je napisal že Marjan – če bo prevzemnih mest dovolj in bodo dobro pokrila vse glavne točke v mestu. In če odgovori na zgornja vprašanja ne bodo preveč odbijajoči. Sploh tisti glede zavarovanj.

The post Ljubljansko deljenje vozil Avant2Go ima še vedno neznanke appeared first on Tehnozvezdje.