Proizvajalec, ki smo ga nekoč pretežno poznali po matičnih ploščah in kasneje poceni tablicah je vmes zgradil identiteto še pri skoraj »premijskih« prenosnikih. UX330 je najboljši pokazatelj, saj je na pogled nekaj drugega kot večina prenosnikov za približno evrskega tisočaka. Večina ohišja je aluminijastega in Asus je ta material začel obdelovati z mikroskopskimi gravurami v koncentričnih krogih, kar ustvari res unikaten izgled. Skupaj s posrečeno izbiro barve, ki je nekje vmes med črno in temno sivo (prenosnik je na voljo še v »zlati« in srebrni, ki ne izgledata tako dobro) je učinek odličen. Barve in vzorci se prelivajo, zadeva deluje dražja, kot v resnici je.

Linije so nekoliko zaobljene, zašiljenost se je poslovila, edino pokrov, ki se v odprtem stanju ne zaključi ob spodnjem delu prenosnika, ampak sega do tal, še nekoliko spominja na začetnega vzornika. S približno 1,4 cm debeline in 1,2 kg skupne mase je to prijazno tanek in lahek prenosnik. Ni rekorder v razredu, a ni razlogov za pritoževanje. Tudi izdelava se zdi v redu za izdelek namenjen splošni javnosti, ne tistim, ki rabijo robustnejše računalnike.

Podobno kot večina Asusovih Zenbookov UX330 obstaja z dveh izpeljankah. Oznaka UA pomeni »prave« procesorje core i5 in i7, CA pa manj zmogljive, a v teoriji varčnejše procesorje core m oz. Y. Iskreno priporočam UA, ki ponuja več moči, a pa vseeno ne predpostavlja večjih kompromisov glede trajanja baterije ali udobja uporabe. Performanse so več kot zadovoljive. Naš preizkusni model je imel procesor core i7-7500U. Ta povsem brez težav poganja vsa vsakodnevna opravila, podobno velja tudi za cenejši i5-7200U, razlika med njima je v dolgotrajnejših zahtevnejših procesih. Za obdelovanje fotografij ali kakšno občasno igro je dvig frekvence čez tri gigaherce pri tem procesorju več kot dobrodošel. Disk SSD je dovolj hiter, da prenosnika ne upočasnjuje. Kljub tankemu ohišju pa ni pretiranega omejevanja hitrosti in motečega vklapljanja ventilatorja. Seveda se ta oglasi, a med lažjimi obremenitvami ostaja tiho, kar ni lastnost vseh podobnih prenosnikov.

Enako redek je v teh časih nebleščeč zaslon. Ta ima pri diagonali 13,3 palcev, standardni za tovrstne prenosnike, lahko polno visoko ločljivost (Full HD) ali višjo 3200 x 1800 (QHD+). Naš primerek je imel prvo in to se  mi zdi povsem dovolj. Slika je povsem čista, problemov s premajhnim prikazom v nekaterih programih ni, pa še procesor ima manj dela. Zaradi odsotnosti premaza je prikaz malce manj atraktiven, barve so malenkost manj sijoče, a po drugi strani je računalnik lažje uporabljati ob protisvetlobi. Vidni koti so dobri, svetilnost pa nekje na sredi, verjetno premajhna za resno delo na soncu, a dovoljšna za večino notranjih scenarijev.

Pohvalim lahko tudi tipkovnico in sledilno ploščico. Tipke imajo mm in pol hoda, kar je več od mnogih drugih tankih prenosnikov. Dajejo dober, konkreten klikajoč občutek, kajti nevarnost pri tovrstnih tipkovnicah je v tem, da je vse skupaj ena sama mehkoba brez povratne informacije. Tipkovnica je osvetljena, kar je prav tako funkcionalnost, ki se ji nikoli več ne odpoveš. Po slabi izkušnji pri vrtljivem UX360 smo bili tu deležni precej bolj natančne sledilne ploščice. Ni največja in tudi nima prefinjene steklene površine, vseeno pa je dovolj fina, da miška ni ravno nujen dodatek.

V Asusu se hvalijo z »do 12-urnim« trajanjem baterije, kar je seveda pretiran optimizem. Z običajno delovno uporabo (tipkanje, brskanje po spletu, e-pošta, …) je mogoče priti na približno polovico tega časa, kar ni izjemno, a je kar med boljšimi dosežki v zadnjem času, saj je večina prenosnikov (resda z zasloni na dotik) izdihnila približno pol ure ali celo uro prej. Polnjenje je še s starim Asusovim lastnim polnilnikom, vseeno pa premore ta Zenbook kar lep nabor priključkov. Vgrajena sta dva standardna vhoda USB, en novi USB-C, ki pa ne podpira niti polnjenja niti thunderbolta 3, izhod za monitor ali TV micro HDMI, obvezni izhod za slušalke in – pohvalno – čitalnik pomnilniških kartic. Za zvok skoraj ne sme več manjkati kakšna zveneča kratica, v konkretnem primeru naj bi ga izboljšali skupaj s strokovnjaki znamke Harman Kardon. Niso opravili slabega posla, za spletne videe so zvočniki več kot primerni, vseeno pa za resnejše poslušanje glasbe priporočam slušalke ali zvočnik bluetooth.

Kljub precejšnjemu naprezanju industrije, da bi nas navdušila za računalnike, ki so lahko zdaj tablice, zdaj prenosniki, imajo dobri, klasični modeli še dovolj adutov. Asusov UX330 je odličen primer. Eleganten, lahek, tanek, dovolj zmogljiv, z lepim zaslonom in spodobno opremljen je odlična kupčija za približno tisoč evrov (še posebej v Nemčiji, kjer se da za tak denar dobiti konfiguracijo s procesorjem i7). Manjka mu nekaj malenkosti, kot je boljša izraba priključka USB-C ali biometrična podpora vpisovanju v operacijski sistem, toda pokritih je večina nujnih lastnosti. In to večinoma precej kakovostno, zato je to eden najboljših nakupov med ultratankimi prenosniki za širše množice. Macbook Air, tvoj čas je minil!

The post Asus Zenbook UX330: Klasika še zdaleč ni za odpis appeared first on Tehnozvezdje.