Telekom Slovenije je uporabnikom prvič predstavil mobilno aplikacijo Moj Telekom že leta 2013. Aplikacija je od takrat doživela že nekaj prenov in pridobila številne zveste uporabnike, sedaj pa je na voljo v povsem novi izvedbi.

Nova aplikacija Moj Telekom je namenjena naročnikom storitev Telekoma Slovenije za še bolj brezskrbno uporabo storitev. Poleg že uveljavljenih rešitev nudi tudi veliko novega. Omogoča enostaven vpogled v porabo, plačevanje računov, urejanje paketov in koriščenje številnih ugodnosti programa zvestobe. Bližnjice do priljubljenih funkcij omogočajo takojšen dostop do najpogosteje uporabljenih storitev in opravil. Uporabniški vmesnik je intuitiven, z jasnimi ikonami in logično razporejenimi meniji, ki omogočajo hitro navigacijo. Uporabniki lahko izbirajo med svetlim in temnim načinom prikaza aplikacije, v aplikaciji pa bodo prek potisnih sporočil vedno na tekočem z aktualnimi novostmi in stanjem storitev. Aplikacija Moj Telekom je poleg slovenščine prvič na voljo tudi v angleškem jeziku. Naročnikom za bolj poglobljen pregled v nespremenjeni obliki še vedno ostaja spletna različica Mojega Telekoma na moj.telekom.si.

Pomembna novost, ki jo aplikacija prinaša, je nova generacija klepeta. Digitalni svetovalec Maks, ki s pomočjo umetne inteligence z uporabniki komunicira naravno in prijazno. Pomaga jim pri iskanju informacij, svetuje pri uporabi storitev ter odgovarja na vprašanja 24 ur na dan. Nudi hitro in učinkovito podporo in se nenehno uči in izboljšuje, da je lahko pri pomoči uporabnikom vsak trenutek še boljši.

»V Telekomu Slovenije sledimo sodobnim digitalnim trendom in željam uporabnikov. Prenovljena aplikacija Moj Telekom je tako odraz tehnološke dovršenosti in naše osredotočenosti na uporabnika. Zasnovali smo jo z jasnim ciljem – da bo upravljanje storitev preprosto, pregledno in prijazno. Verjamemo, da mora tehnologija služiti ljudem, zato smo združili sodoben dizajn, napredno funkcionalnost in umetno inteligenco v orodje, ki je vedno na voljo – kjerkoli in kadarkoli, na uporabnikovem mobilnem telefonu,« je ob predstavitvi prenovljene aplikacije povedala Ajda Brlec, direktorica Digitalizacije pri Telekomu Slovenije.

Poskrbljeno je tudi za varnost. Obstoječi uporabniki Mojega Telekoma se v novo aplikacijo prijavijo na enak način kot doslej, novi uporabniki pa lahko dostop do svojih storitev uredijo hitro in varno z računom SI-PASS ali videoidentifikacijo.

Za uporabnike predplačniških storitev Mobi so v Telekomu Slovenije že poleti lansirali samostojno aplikacijo Moj Mobi, ki je prav zaradi prilagojenosti naravi predplačniških storitev in najnovejših trendov med uporabniki požela navdušenje. V dobrih treh mesecih od predstavitve beleži že več kot 20.000 uporabnikov in je najbolje ocenjena aplikacija Telekoma Slovenije v trgovini Google Play.

Prav zaradi osredotočenosti na potrebe naročnikov je nova aplikacija Moj Telekom prilagojena prav njim, za upravljanje z računi Mobi pa je na voljo mobilna aplikacija Moj Mobi  ali  spletna različica Mojega Telekoma na naslovu moj.telekom.si.

Nova aplikacija Moj Telekom je že na voljo v trgovinah AppGallery, Google Play in App Store. Preizkusite jo še danes in odkrijte, kako enostaven je lahko vaš digitalni vsakdan.

The post Nova mobilna aplikacija Moj Telekom: Sodobna, intuitivna in ustvarjena z mislijo na uporabnika appeared first on Tehnozvezdje.

Mobilna aplikacija NEO je bila sredi marca letos povsem nadgrajena, uporabnikom je prinesla več kot 20 naprednih novosti in je v boljši formi kot kdaj koli prej. Kaj se je spremenilo? Med drugim:

• lahko naročniki multimedijske platforme NEO s protokoloma Chromecast in Airplay enostavno brezžično predvajajo videoposnetke na svoji pametni televiziji;
• z virtualnim daljincem lahko NEO glasovno upravljajo kar z mobitelom;
• novost je tudi mini predvajalnik, s katerim lahko v delu zaslona med spremljanjem TV- in radijskih vsebin počnejo še kaj, na primer brskajo po spletu in e-pošti ter skočijo na družbena omrežja;
• ljubitelji glasbe lahko radijske postaje poslušajo s predvajanjem v ozadju, tudi če na mobitelu medtem počnejo kaj drugega.

»Pri razvoju NEO smo usmerjeni v prihodnost in na potrebe slovenskih gledalcev, pri čemer ne sklepamo kompromisov glede zmogljivosti. Naša platforma zagotavlja vrhunsko uporabniško izkušnjo na vseh napravah – televizorjih, mobitelih, tablicah, računalnikih – ter se uvršča med najnaprednejše mobilne aplikacije na trgu. Že letos bomo predstavili tudi dodatne novosti, ki bodo izkoriščale moč umetne inteligence in še dodatno navdušile naše uporabnike,« poudarja Luca Borzatta, direktor razvoja produktov in storitev v Telekomu Slovenije.

NEO je večkratno mednarodno nagrajena multimedijska platforma, ki so jo v Telekomu Slovenije z mislijo na prihodnost zasnovali pred dobrimi petimi leti. NEO z nenehnimi inovacijami in uvajanjem izboljšav ostaja prva izbira uporabnikov, ki pri spremljanju in upravljanju TV-vsebin ne pristajajo na kompromise. Zato Telekom Slovenije vsem, ki bodo postali novi naročniki multimedijske platforme NEO, garantira zadovoljstvo; v nasprotnem primeru vrne denar.

Več na: https://www.telekom.si/neo

The post Mobilna aplikacija NEO najbolje ocenjena med mobilnimi TV-aplikacijami appeared first on Tehnozvezdje.

Federighi je govor izkoristil za odločen nastop proti predlogu nove direktive Evropske komisije, ki bi ameriško podjetje prisilila, da znotraj platforme iOS dovoli alternativne tržnice oz. nameščanje aplikacij iz drugih virov (t. i. sideloading). Član Applovega menedžmenta je trdil, da bi to korenito poslabšalo varnost znotraj platforme in odprlo pot »zlati mrzlici« za zlonamerno programje.

»Evropski zakonodajalci so pogosto ustvarjalci trendov, toda zahteva za prosto nameščanje aplikacij na iPhone bi bila korak nazaj. Namesto možnosti izbire bi odprla Pandorino skrinjico nepreverjene, s škodljivo kodo prežete programske opreme, ter odpravila varen iphonovski pristop,« je nadaljeval zagovarjanje povsem zaprtega pristopa. In celo omenjal »pet milijonov napadov v sistemu Android na mesec.« Podobno je počel že v pričanju na sojenju v zadevi Epic Games, vendar pri tem zamolčal nekaj pomembnih vidikov.  

Že med tistim sojenjem so se mnogi čudili, čemu s takim nastopanjem dobesedno v nič daje operacijski sistem MacOS, kjer je nameščanje programov iz virov, ki niso Applova povsem nadzorovana trgovina, mogoče že desetletja, vse od prvih začetkov. Vsakdo lahko na kakršen koli način na računalnik prenese datoteko s programom (nekoč z disketo, potem s ploščkom ali ključkom, v tem tisočletju pretežno s spleta) in jo zažene oz. razpakira, da namesti program. Zaradi česar ni nikakršnih večjih težav, kot jih ni niti v okolju Windows z bistveno večjim številom uporabnikom. Nekoč so se virusi res pretežno širili na ta način, a so ti časi že davno minili in napadalci zdaj uporabljajo povsem drugačne taktike. Pa tudi takrat še zdaleč ni bilo tako grozno, kot poskuša prikazati Federighi.

Sodnica Yvonne Gonzalez Rogers je še izpostavila, da Apple preverja digitalne podpise teh programov, in pusti namestiti le tiste, kjer je identiteta razvijalca pristna. Podoben sistem bi lahko ubral tudi v mobilnem svetu. Na androidni strani kljub »petim milijonom napadov na mesec« ni slišati o množičnih »zlorabah« zaradi tovrstnega nameščanja aplikacij. Nenavaden je tudi argument, da bi najpomembnejši upravljavci družabnih omrežij svoje aplikacije ponujali le še v obliki namestitvenih datotek in ne več v tržnici. Vemo, da odsotnost igre Fortnite iz Trgovine Play že omenjeni družbi Epic Games zgolj škodi in da marsikateri uporabnik Androida, kamor Federighi pošilja tiste, ki si želijo prostega nameščanja aplikacij, tega niti ne zna storiti.

V ozadju vsega je dolgoletna in iz razmišljanja Steva Jobsa v Applov DNK vraščena želja po popolnem nadzoru. »Apple je tisti, ki najbolje ve, kaj je dobro za uporabnike,« je bila mantra pokojnega soustanovitelja in prvega moža podjetja. In tudi po zaslužku, kjer koli je ta mogoč. V kolikor bi se dalo platformo MacOS brez revolta uporabnikov zapreti na nivo iOS-a, bi Apple to storil. Na vse načine si tudi prizadeva ohraniti 30-odstotno provizijo pri vseh nakupih znotraj tržnice App Store, edine dovoljene v iOS-u, in z enim samim plačilnim sistemom – Applovim. Kljub vse večjim pritiskom regulatorjev po vsem svetu. Teh se je začel bati še Google in je nedavno napovedal znižanje provizije za naročnine, sklenjene prek Trgovine Play, na 15 ali v nekaterih primerih celo na 10 odstotkov.

Zelo verjetno bo Apple prej ali slej primoran v podobne ali še bolj radikalne poteze, če ne bo popustil sam. Do takrat pa bomo najbrž slišali še kakšen podoben nastop kot je bil včerajšnji v Lizboni.

Naslovna fotografija: Harry Murphy/Web Summit

• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu

The post Za Apple so hekerji kot virus – kako nevarni so, je odvisno od lokacije appeared first on Tehnozvezdje.

Saga je se začela pred dobrim letom, ko je Epic poskusil uvesti svojo plačilno metodo v igri Fortnite, Apple pa jo je po hitrem postopku odstranil iz tržnice App Store, kamor se vse doslej ni vrnila. Prvi je takoj vložil tožbo in med sojenjem, ki je potekalo pomladi, poskušal dokazati, da Apple zlorablja monopolni položaj.

Toda sodnica ni pritrdila tezi, da bi Apple sploh bil monopolist, kot upoštevni trg je sicer zakoličila področje mobilnih iger, ne denimo pametnih telefonov ali mobilnih operacijskih sistemov. Se je pa delno strinjala z Epicom, da Apple uporablja nekatere nepoštene poslovne prakse. Zato mu je naložila, da mora dovoliti razvijalcem aplikacij oz. ponudnikom (digitalnih) storitev povezave izven aplikacij, ki lahko vsebujejo tudi druge plačilne metode, ne zgolj privzete (in edine) v tržnici App Store oz. sistemu iOS.

Doslej je Apple striktno prepovedoval razvijalcem posredovanje kakršnih koli informacij uporabnikom. Teh ni (bilo) dovoljeno niti obvestiti, kje se še da skleniti naročnino ali kupiti digitalne dobrine, in pri tem plačati nižjo ceno. Večina namreč zaradi 30- oz. 15-odstotne provizije v aplikacijah za sistem iOS naročnine prodaja držaje kot na spletu ali pa te možnosti (kot denimo Netflix in Spotify) tam sploh ne ponuja. Glede na razsodbo bi moral Apple vsaj v ZDA, verjetno pa bi to storil globalno, dopustiti obveščanje uporabnikov aplikacij, gumbe z zunanjimi povezavami v aplikacijah in igrah, pa tudi povezave na druge plačilne metode. Pri čemer pa bodo te verjetno ostale na spletu, večina tolmačenj sodbe namreč pravi, da alternativnih plačilnih sistemov Applu ni treba spustiti v App Store.

V najvrednejši korporaciji na svetu se očitno ne obremenjujejo pretirano s tem, kar jim je naložilo sodišče. Navsezadnje so že nekaj dni pred tem sklenili podoben dogovor z japonskim regulatorjem in se verjetno zavedajo, da bodo morali postopno še bolj popuščati in morda znižati svoje provizije. Toda zadovoljni so, da je sodnica pritrdila, »Kar smo vedeli ves čas – App Store ne predstavlja kršitve protimonopolne zakonodaje, uspeh pa ni nezakonit.«

Epic Games po drugi strani ne slavi zmage, temveč priznava poraz, navkljub dejstvu, da je nekaj uspel doseči. Toda njegov cilj je prek sodišča prisiliti Apple k odprtju sistema za alternativne plačilne sisteme in tudi tržnice z aplikacijami. Predvsem pa, da bi sodišče Apple prepoznalo kot monopolista, ki zlorablja svoj prevladujoči položaj, kajti to bi odprlo možnost za ukrepanje nacionalnih regulatorjev.

• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu

The post Apple »izgubil«, a je zadovoljen z izidom, Epic »zmagal«, vendar se bo pritožil appeared first on Tehnozvezdje.

V preliminarnem stališču EK ugotavlja, da Apple zlorablja svojo prevladujoči položaj pri posredovanju naročniških storitev pretočne glasbe (kot so Apple Music, Deezer, Spotify in podobne) prek tržnice App Store. Komisija kot izkoriščanje monopola (znotraj okolja iOS) vidi zahtevo, da morajo vsi ponudniki uporabljati Applov plačilni mehanizem. Ob tem Apple vzame 30 odstotkov provizije, kar se po ugotovitvah EK večinoma odrazi v višjih cenah, saj ponudniki to provizijo prenesejo na končne kupce. Ali pa v App Storu sploh ne ponujajo naročnin. Poleg tega je komisija zaskrbljena, ker konkurenčne storitve Applovi lastni ne smejo obvestiti, da je drugod, zunaj omenjene tržnice, naročnina na voljo za nižjo ceno.

Takole je zadevo komentirala komisarka za konkurenco in podpredsednica komisije Margrethe Vestager:

Apple je prek tržnice App Store vratar za uporabnike naprav iPhone in iPad. S storitvijo Apple Music pa neposredno tekmuje s ponudniki naročniške pretočne glasbe. S postavljanjem strogih pravil v tržnici App Store, ki konkurenco spravljajo v slabši položaj, Apple uporabnike prikrajša za cenejše alternative in izkrivlja konkurenco.

Kot je znano, je pritožbo v Bruselj že pred leti poslal švedski ponudnik Spotify. Na ugotovitve Evropske komisije bo zdaj lahko odgovoril Apple, nato pa sledi ali umik obtožbe ali pa izrek kazni, če bodo kabinetu Margrethe Vestager dokončno potrdili zlorabo prevladujočega položaja.

The post Evropska komisija: Apple zlorablja monopolni položaj appeared first on Tehnozvezdje.

Možnost obračunavanja nakupov, opravljenih v določeni tržnici z aplikacijami, seveda ni nova. Že pred leti je bilo na ta način mogoče plačevati za vsebine v Nokijini trgovini Ovi, Telekom Slovenije enako možnost že nekaj časa ponuja za Googlovo Trgovino Play. V A1 pa po novem za Applov App Store. Trgovina Play po naših informacijah prav tako sledi.

Plačevanje prek mesečne položnice je, kot pravijo v A1, možna za naročnikove vse »najljubše vsebine in storitve.« Sem sodijo tako nakupi aplikacij v tržnici App Store kot plačila znotraj aplikacij (in-app purchases), naročnine na Applove storitve (Arcade, Music, TV+ in združena One), glasba, knjige, serije in filmi (v iTunes, Books in TV+) ter oblačna shramba iCloud.

Možnost bo na voljo vsem naročnikom mobilnih paketov pri omenjenem operaterju. »Uvedba te storitve predstavlja nov dinamičen korak operaterja A1 Slovenija k njihovim uporabnikom, ob tem pa tudi razvoj lastne ponudbe finančnih storitev,« so prepričani v podjetju.

Za določitev tega načina plačila morajo uporabniki v nastavitve telefona, nato v razdelek Apple ID (klik na svoje ime povsem na vrhu), nato klikniti na Payment & Shipping, vpisati geslo za uporabniški račun, nato pa pod možnostjo Add payment method izbrati svojega operaterja oz. svoj telefon (Mobile phone). Nova plačilna možnost je aktivna takoj in velja za celoten Applov ekosistem, ne samo na telefonu ali tablici (če jo nastavljaš tam).

Pri tovrstnem plačevanju se nič ne spremeni glede same zaščite nakupov. Še vedno jih je treba potrditi ali z geslom za uporabniški račun, s katerim si vpisan v telefon (Apple ID), ali biometrično, najsi bo z obrazom (FaceID) ali s prstnim odtisom (TouchID), odvisno katero napravo uporabljaš. V sami tržnici oz. operacijskem sistem iOS se ne da nastaviti kakšne omejitve tovrstnega zapravljanja, pri A1 pa enak mesečni limit kot za ostale digitalne storitve. Tega ima operater postavljenega na 50 evrov. Lahko pa uporabnik zaprosi za višjega, do največ 300 evrov na mesec, operater pa mu ga glede na njegovo »boniteto« odobri ali pa tudi ne.

Naslovna fotografija: A1 Slovenija

The post Pri A1 plačevanje znotraj sistema iOS prek mesečne položnice appeared first on Tehnozvezdje.

Poteza se na prvi pogled sliši všečno in naj bi bila prvenstveno v pomoč manjših podjetjem, ki bodo tako lahko ali imela bolj konkurenčne cene aplikacij oz. storitev ali pa si bodo znižala stroške. Nihče tudi ne oporeka Applovi pravici do določene provizije, saj navsezadnje on zagotavlja uporabnike, delovanje infrastrukture (tudi plačilne), preverja aplikacije in nasploh skrbi za urejeno okolje. Toda skoraj tretjinski delež se marsikomu zdi pretiran, poleg tega pa korporacija postavlja nejasna pravila in pogosto daje odpustke nekaterim ponudnikom, ki so dovolj veliki in pomembni. Poleg tega pa s svojimi lastnimi storitvami predstavlja nelojalno konkurenco, trdijo nekateri konkurenti. Zaradi tega so se tudi začeli spori s podjetji Spotify, Epic Games in drugimi.

Sprememba, ki bo začela veljati z novim letom, naj bi po nekaterih podatkih veljala za kar 98 odstotkov razvijalcev. Toda po drugi strani ti razvijalci predstavljajo vsega pet odstotkov »prometa« v trgovini App Store, saj 95 odstotkov ustvarita dva odstotka »velikih«. Tako se najbrž ne bo bistveno poznala v Applovih prihodkih in bo podjetje z minimalnimi »stroški« poskusilo ustvariti vtis, da se obnaša razvijalcem prijazno. Verjetno je v ozadju tudi namera, da manjši ponudniki aplikacij ne bi več imeli razloga za sodelovanje pri peticijah za konkretne spremembe v celotnem modelu App Storea in prodajanja aplikacij v sistemu iOS.

Zagotovo pa sta posredi še dva vidika. Apple (tudi) zaradi opisanih razlogov preiskujeta tako ameriški kot evropski regulator trga in ugotavljata, če morda podjetje ne zlorablja dominantnega položaja. Zagotovo si korporacija ne želi, da bi kdorkoli v teh postopkih dejansko razsodil, da se zlorabe dogajajo, zapovedal spremembe in še naložil milijardno globo. Obenem pa se ob opuščanju Intelovih procesorjev v računalnikih Mac, s čimer to platformo v celoti nadzira Apple, pojavljajo strahovi, da bo sčasoma postala podobna iOS-u. Povsem zaprta in prepuščena na milost in nemilost upravljavca. Zato slednji mora ustvarjati vtis, da ne bo tako hudo, kot se mnogi bojijo, da bo.

The post Apple se poskuša z znižanjem marž prikupiti manjšim razvijalcem aplikacij appeared first on Tehnozvezdje.

V sistemu iOS je povsem jasno, da je edina pot za nameščanje aplikacij tržnica App Store in da so v njej ter znotraj aplikacij mogoče nakupi samo prek Applovega plačilnega sistema. Pri čemer to podjetje pobere 30-odstotni delež, kar gre vse več razvijalcem hudo v nos. Okrog Epica so se celo zbrali v »koalicijo za bolj poštene pogoje,« na kar je mogoče gledati z vsaj dveh vidikov. Vendar pri Applu izjem glede plačevanja ni, le (redki) določeni razvijalci oz. ponudniki storitev so dobili nekakšen spregled, da upravljavec platforme od njih ne zahteva nakupov v aplikacijah ali da jim zniža »maržo« na 15 odstotkov.

V Googlovi tržnici so nekateri doslej ponujali plačevanje s kreditno kartico, s čimer so se izognili »Googlovemu davku«. Zdaj pa bodo imeli eno leto časa, da preidejo na GPay in prepustijo cesarju, kar je cesarjevega. Menda je že doslej 97 odstotkov razvijalcev uporabljalo ta sistem, ki je seveda za uporabnike najbolj enostaven, saj imajo plačilne podatke shranjene v sistemu in nakup zgolj potrdijo z geslom, kodo ali biometrično, a odvaja omenjeni odstotek eni najbolj dobičkonosnih korporacij na svetu. Med tistimi tremi odstotki, ki so uporabljali lasten plačilni sistem, pa so prav ponudniki, ki se najbolj pritožujejo čez Applov davek. To so Epic Games, Spotify, Netflix in podobni, ki svojih naročnin in digitalnih prodaj nikakor ne želijo deliti še s kom, ali pa vsaj ne v takem obsegu.

Glede ostalega, česar Apple na svoji platformi ne dovoli, pa Google ne bo enako strikten. Dovolil bo komuniciranje z uporabniki, česar v sistemu iOS ni. Če denimo Netflix ne bo hotel ponuditi možnosti, da bi se uporabnik lahko naročil na storitev znotraj androidne aplikacije, mu bo lahko jasno povedal, kje lahko sklene naročnino. In še naprej bodo dovoljene alternativne tržnice, kot so APK Pure, Aurora Store, Galaxy Apps in druge. Google celo napoveduje, da bo naslednje leto v Androidu 12 poenostavil nameščanje alternativnih tržnic, ne da bi s tem poslabšal varnost sistema. Več podrobnosti za zdaj ni znanih, predpostavljam pa, da bo nekaj sprememb pri tem, kako uporabnik daje dovoljenje za nameščanje česar koli iz drugih virov (ne iz Trgovine Play) in pri samodejnem posodabljanju aplikacij prek drugotnih tržnic.  

The post Še Google bi brez pardona »svojih« 30 odstotkov appeared first on Tehnozvezdje.

V kolikor Epic Games ostane brez računa za razvijalce v tržnici App Store, gredo iz nje vse njegove aplikacije. In hkrati ostane brez možnosti uporabe razvijalskih orodij, ki jih potrebuje, da sploh pripravi igre za Applovo platformo. Hkrati naj bi Apple še »grozil« z odstranitvijo vseh iger, ki so zasnovane na pogogu Unreal Engine, iz svoje tržnice. UE je ena od dveh največjih grafičnih platform za igre, druga je Unity. Da bi Apple te grožnje 28. avgusta uresničil, se do takrat ne bi smelo spremeniti nič glede izvirnega greha – posodobitve za igro Fortnite, ki je omogočila neposredni, Epicov plačilni sistem za nakupe znotraj aplikacije namesto Applovega, edinega dovoljenega v pravilih uporabe. Če omenjeni založnik umakne to posodobitev oz. spravi Fortnite nazaj na prejšnjo različico (na telefonih, na katerih je ostal nameščen), potem Apple ne bo izvršil tega, s čimer grozi. Ta načrtna posodobitev in kršitev pravil v tržnici App Store je bila seveda osnovni povod za začetek tega ravsanja.

Epic je znova v trenutku odgovoril s tožbo in tokrat zahteva še začasno odredbo, da mu Applova poteza »maščevanja« ne bi povzročila »težko popravljive škode.« Seveda poslovne, saj bi izgubil prihodke tako od svojih iger kot od razvijalcev, ki uporabljajo njegov pogon za svoje igre. V osnovi tudi gre za denar. Predvsem za to, kdo je upravičen do lahkega zaslužka z igrami in kdo ne. Epic in drugi razvijalci oz. založniki iger tega denarja ne privoščijo Applu in Googlu, ali pa vsaj v zelo zmanjšanem deležu, toda istočasno jih ne motijo enaki deleži, ki si jih vzamejo upravljavci platform, na igralnih konzolah. Apple pa prepričan, da je zaradi vsega dela, ki ga ima s tržnico, zaradi promoviranja iger in zaradi prinašanja teh stotinam milijonov uporabnikov, absolutno upravičen do svojega 30-odstotnega deleža. Povračilni ukrepi pa seveda na sodišču ne bodo pomagali Applovi obrambi.

Apple tudi želi obdržati App Store in iOS povsem pod svojo kontrolo. Kot »varno« okolje, kjer zaupanja vreden upravljavec pregleduje aplikacije, ponuja neprebojen način plačevanja, kjer ni možnosti za čudne aplikacije in prevare in kjer je vse enostavno in prijazno. V Epicu si prizadevajo – če verjamemo, da celoten teater ni samo zaradi denarja – za razbitje tega »monopola«. Želijo možnost vzpostavitve alternativne tržnice z aplikacijami in s tem tudi alternativne plačilne sisteme, brez Applovega »davka«. Uporabniki naj bi s tem imeli več konkurence in bi plačevali manj, toda v Applu svarijo, da bi to pomenilo tudi kaos in da bi bilo za uporabnike v splošnem slabše, ne boljše.

Vsekakor pa je Applov načrt, tudi z grožnjami in malce mafijskimi metodami, prisiliti Epic, da bo storil korak nazaj ali se celo popolnoma umaknil. Ne glede na to, kaj si mislimo o igričarskem založniku, ali se bori za dobro vseh uporabnikov ekosistema ali pretežno za svoje dolarje, ga v jabolčnem podjetju želijo čim bolj odvrniti od tožb. Definitivno nočejo na sodišče, kajti to bi lahko razsodilo v prid večje odprtosti in velikih sprememb v tržnici App Store. Enako bi lahko storili regulatorji v Evropi in ZDA. Po drugi strani pa Epic s tovrstnimi akcijami lahko izgublja prihodnje stranke za svoj Unreal Engine, tudi če iz borbe izide kot zmagovalec.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Apple in Epic Games drug proti drugemu v rokavicah – boksarskih appeared first on Tehnozvezdje.

Že od začetkov tržnice z aplikacijami App Store (pa tudi Googlove Trgovine Play) se razvijalci aplikacij in ponudniki različnih naročnin potiho in redki tudi na glas pritožujejo nad Applovo 30-odstotno maržo. Tolikšen delež za vsako prodajo ali sklenjeno naročnino (od drugega leta naprej se delež zniža na 15 odstotkov) namreč vzame upravljavec trgovine, poleg tega pa razvijalec oz. ponudnik mora uporabiti v tržnico (pravzaprav v operacijski sistem) vgrajeni plačilni mehanizem, lastni niso dovoljeni. Pri Googlu sicer samo za nakupe v igrah, ne tudi v ostalih aplikacijah in za naročnine. Okrog tega že tečejo postopki pred varuhi konkurence tako v ZDA kot v Evropi, saj so Spotify in še nekatera podjetja pritožila čez, po njihovem, sporne in monopolistične Applove poslovne prakse.

Prav prepoved alternativnega načina plačila je načrtno poskušal zaobiti Epic Games. Kar je bila v bistvu samo vnaprej nastavljena past za Apple, da so se v Cupertinu razjezili in odstranili Fortnite iz App Store. Kajti Epic je takoj po tem Applovem protiukrepu že udaril s svojima naslednjima, očitno že nekaj časa pripravljenima. Videom, predelavo slavnega Applovega oglasa, ki prikazuje Apple v vlogi tirana, proti kakršnemu (konkretno IBM-u) se je isto podjetje borilo leta 1984, ko je predstavljalo računalnik Macintosh. In pa tožbo zaradi zlorabe monopolnega položaja. V njej Epic niti ne zahteva kakšne odškodnine, temveč »pošteno konkurenco« na dveh »ključnih« trgih. To sta distribucija aplikacij na mobilnih napravah in obdelava plačil za nakupe znotraj aplikacij. V drugimi besedami – v Epicu bi radi vzpostavili alternativno tržnico za naprave s sistemom iOS (in najbrž iPad OS), kjer bi bile na voljo dodatne možnosti plačevanja, ne samo skozi Applov sistem. Skozi alternativen plačilni sistem so poskušali še demonstrirati, v čem je konkretna težava za uporabnike. Cene za dodatke (preobleke, itd) so bile za približno dvajset odstotkov nižje.

Apple v tem sporu z razvijalci in založniki že ves čas trdi, da vzdržuje za uporabnike prijazno in varno okolje in da je delež, ki si ga vzame, pošten. Da se strinjati glede varnega, kontroliranega okolja, saj uporabniki točno vedo, komu oz. prek koga plačujejo, kam se lahko pritožijo, ni treba vedno znova vpisovati številke kreditne kartice, preverjati razvijalca, se bati kakšne prevare. Popoln nadzor nad aplikacijami in storitvami v operacijskem sistemu pa ima za posledico tudi varnost samega operacijskega sistema, saj na naprave ni mogoče namestiti ničesar zunaj Applove kontrole, zaradi česar se uporabnikom ni treba bati zlonamerne kode, kot jo poznamo na bolj odprtih operacijskih sistemih, denimo MacOS ali Windows 10.

Epic, Spotify in drugi pa trdijo, da Apple zlorablja monopolni položaj, uporabnikom odreka možnost izbire in jim neupravičeno povečuje cene. V središču je 30-odstotni »davek«, zraven pa še nezmožnost plačilo speljati mimo edinega dovoljenega sistema in celo prepoved uporabnikom sploh povedati, naj denimo naročnino sklenejo na spletu, mimo Applove digitalne carine. Mnoge moti tudi »neenakost pred zakonom«, kajti določeni ponudniki, ki so dovolj veliki in se s tem lahko ukvarjajo, denimo Amazon ali Netflix, se z Applom lahko pogodijo za posebno obravnavo. Epic je doslej prvi, ki se je spustil v dejanski boj, kdo je močnejši. Morda tudi zato, ker Apple nima storitve, ki bi pomenila neposredno konkurenco. To je namreč še ena od pritožb določenih ponudnikov. Storitve, kot so Spotify, Netflix in ostale, so na iPhonu ali iPadu zaradi tega 30-odstotnega deleža nujno dražje od Apple Music ali Apple TV+.

Epic si zaradi svoje velikosti in mega priljubljenosti igre Fortnite tak neposreden boj lahko privošči. Na androidni strani je sicer letos popustil in uvrstil Fortnite v Trgovino Play ter Googlu dovolil, da si odreže svoj 30-odstotni delež pogače, potem ko se je leto in pol temu upiral in aplikacijo ponujal zgolj v obliki namestitvene datoteke apk (ta pot seveda na sistemu iOS ni možna). Za predstavo, o kakšnih denarjih govorimo, nam lahko pomagajo ocene podjetja Sensor Tower, ki trdi, da je Fortnite od marca 2018 samo na iNapravah prinesel 1,2 milijarde dolarjev prihodkov. Od tega si je torej Apple odrezal približno 360 milijonov dolarjev.

Cilj Epica verjetno niti ni vzpostavitev lastne tržnice ali uporabe alternativne plačilne poti, temveč predvsem znižanje Applovega deleža pri nakupih aplikacij in naročninah na nekje med desetimi in petnajstimi odstotki. Enako zagotovo želi tudi Spotify in še kdo, za omenjeni odstotkovni razpon pa se marsikdo strinja, da bi bil povsem (u)pravičen. Apple je nedavno sprožil še dodaten mini vihar, ker je zatrdil, da v svojo tržnico nikoli ne bo uvrstil »oblačnih« igričarskih storitev, kot sta Microsoftov Project xCloud in Google Stadia. Češ, da ne more preveriti vsake izmed iger v ponudbi, saj te tečejo iz oblaka, ne na sami napravi. Tako se iOS ta čas ne kaže kot igram prijazna platforma, četudi je v resnici s temi vsebinami precej bolje založena od Androida. Vse skupaj pa bi morda lahko poskusil izkoristiti nekdo tretji, denimo Huawei s tržnico App Gallery.

Ob tem kajpak ne gre spregledati še dejstva, da so igre, kot je Fortnite, zelo očitno zasnovane tako, da brez dodatnih plačil igralec nima veliko možnosti za uspeh, in torej nihče v tej zgodbi ni ravno svetnik. Je pa ne glede na izid Epicove tožbe ter protimonopolnih preiskav bolj na udaru Applov ugled, saj ga utegnejo mnogi prepoznati kot grabežljivo korporacijo, ki se poskuša na vsak način oklepati svoje izjemno visoke marže (za malo dela). Njeni vodilni pa so prepričani, da imajo pri zagovarjanju tovrstne prakse absolutno prav.

Fortnite za Android je še vedno mogoče namestiti s prenosom datoteke apk z Epicove spletne strani, medtem ko ga na iOS-u novi igralci ne morejo dobiti. Še vedno pa deluje vsem obstoječim, vendar skozi trgovini ne bo posodobitev.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Fortnite znova v središču ravsanja glede »nepravičnega« davka v tržnicah z aplikacijami (#video) appeared first on Tehnozvezdje.