Vlade evropskih držav si že nekaj časa prizadevajo zmanjšati odvisnost od ameriških komunikacijskih storitev, računalništva v oblaku in umetne inteligence. Gonilna sila je strah pred idejo, da bi ameriški predsednik Trump lahko prisilil ameriška tehnološka podjetja, da prenehajo zagotavljati storitve v Evropi. Ne moremo reči, da je povsem iz trte izvita. To je pokazala tudi anketa, ki sta jo izvedli Polling Europe in SWG. Kar 86 odstotkov vprašanih meni, da je omejitev dostopa verjetna in je ni mogoče izključiti, medtem ko 59 odstotkov takšen scenarij označuje za resnično in konkretno tveganje.

Digitalna suverenost postaja vse pomembnejše vprašanje, ki zahteva konkretna dejanja. Vzvod, ki ga imajo Američani v rokah, je idealen za izsiljevanje. Dovolj bi bilo, da bi nam za recimo teden dni omejili dostop do ključnih storitev, in prisiljeni bi bili sprejeti marsikatero zahtevo. Naj bodo še tako nerazumne. Digitalne storitve so temelj gospodarstva in nenazadnje vsakdanjega življenja. Morda se sliši pretirano, a marsikdo se ne zaveda, kako zelo smo od njih odvisni. Kaj bi se zgodilo s poslovanjem Petrola ali katerega koli večjega podjetja, če bi mu Microsoft čez noč onemogočil uporabo svojih storitev?

O nevarnostih družbenih omrežij in o tem, ali bi morali otrokom omejiti dostop, preberite članek na portalu Vse bo v redu, zavarovalnice Triglav.

Podatki so novodobna valuta, pri čemer se večina ne zaveda, kako pomembni so in kako zgovorni. Bi drugače dovolili mornarju francoske letalonosilke Charles de Gaulle, da med tekom po krovu sinhronizira podatke z ameriško aplikacijo Strava? Kdor je spremljal njegov javni profil, je lahko skoraj v realnem času spremljal položaj ladje. Potem pa bi se čudili, če bi jo zadela raketa. Ste prepričani, da ameriške službe nimajo dostopa do podatkov te in drugih aplikacij, ki sodijo pod njihovo jurisdikcijo? Kdo ve, do koliko iskanih oseb so prišli na ta način. Povedali verjetno ne bodo.

Vrnimo se k omenjeni anketi iz januarja na vzorcu dobrih pet tisoč vprašanih iz 27 držav Evropske unije. 55 odstotkov vprašanih meni, da je evropska pot, torej postopno zmanjševanje odvisnosti od Američanov, ki se seveda ne bo zgodilo čez noč, osrednje strateško vprašanje. Skladno s tem bo Evropska komisija do konca maja pripravila sveženj predlogov, ki bodo med drugim opredelili, kdo so suvereni ponudniki storitev, ter kateri ključni sektorji bi se morali zanašati izključno nanje.

Zagotovila ameriške strani očitno niso prepričala. Se temu sploh čudimo, ko se njihov predsednik včasih vede nepredvidljivo? Direktor ameriškega nacionalnega oddelka za kibernetsko varnost Sean Cairncross je februarja v Münchnu dejal, da ideja, da bi Trump lahko »izklopil« internet, ni verodostojen argument. Tudi predsednik Microsofta Brad Smith je lani v Bruslju dejal, da je takšen scenarij malo verjeten, a priznal, da gre za resnično skrb v Evropi. A ko vidim direktorje tehnoloških podjetij, kako se dobrikajo Trumpu, težko rečem, da jim brezpogojno verjamem.

Naslovno sliko je ustvarila umetna inteligenca!

The post NEDELJSKI NASVET: Lahko Trump kadarkoli in komurkoli izključi digitalne storitve? appeared first on Tehnozvezdje.

Switch 2 bo večji, o tem ni dvoma, in očitno manj barvit. Šlo bo za zelo »ziheraško« nadgradnjo, nič norega, Nintendo ne bo tvegal, da znova pokvari uspešnico, kot je storil z Wii U po presenetljivem Wii. Tako vsaj po strojni plati tokrat ne bo kakšnih inovacij, zgolj dodelana, bolj zmogljiva konzola.

Dejstvo, da bo bolj zmogljiva, je neizbežno, kajti v obstoječem Switchu teče desetletje star procesor in karkoli uporabijo za poganjanje novega, bo svetlobna leta naprednejše. Kakšen pa bo zaslon (LCD ali OLED, ločljivosti 720p ali višje?) še ne vemo, kot tudi ne, v kakšni ločljivosti pa konzola izrisovala sliko na televizor ali monitor.

Iz videa je razvidno, da se bosta odstranljiva krmilnika tokrat zgolj vstavila v zaslonski del (»tablico«), ne bo ju treba zatakniti v reže, verjetno bodo pri ohranjanju pozicije pomagali magneti. V desnem ni več infrardeče kamere, kar pomeni, da vsaj nekatere igro, ki so jo izkoriščale ne bodo delovale. Združljivost s starimi naj bi bila sicer zagotovljena.

Več bo Nintendo razkril 2. aprila, kar verjetno pomeni, da konzole ne bo v prodaji pred poletjem, morda celo pred jesenjo. Še nekaj časa bo treba čakati, a nato verjetno sledi obilo zabave.

The post VIKEND ANKETA: Koga mika Nintendo Switch 2? appeared first on Tehnozvezdje.

Ker smo tokrat pogledali telefone v t. i. Valentinovi akciji, nas zanima, ali dejansko moški kupujete darila tehnološke vrste za ta praznik (ko sicer oživi narava, saj ima sv. Valentin po starem pregovoru ključe od korenin) ali to ni na programu. Odgovore, kot vedno, zbiramo do ponedeljka zjutraj.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post VIKEND ANKETA: So znova na vrsti darila? appeared first on Tehnozvezdje.

Podobno kot roboti, ki se vozijo po naših stanovanjih in pobirajo smeti, so tudi tisti za košnjo večinoma oblikovani v slogu zaprtih posod, kot bi poveznili pokrov čez kolesa in rezilo. zato pogosto izpadejo dokaj okorne, vsaj na pogled, in primerne bolj za ravne zelenice kot pa za kakšen malce bolj razgiban teren, kakršni so precej bolj pogosti. To je zagotovo eden od razlogov za manjšo razširjenost robotskih kosilnic, drugi je nujno vkopavanja žice pri večini modelov, da robotu zamejimo področje delovanja, in še tretji je cena, saj za znesek dobrega notranjega robota dobimo kvečjemu povprečnega zunanjega.

Te dni smo začeli testirati kosilnico Ecoflow Blade, ki poskuša spremeniti pogled vsaj na prva pomisleka, s ceno treh tisočakov namreč tretjega ne more. Že na pogled je bolj okretna in hribovska, čeprav ni nujno, da se bo kot taka tudi izkazala. Poleg tega ne potrebuje žice, temveč ima stolpič za sprejemanje satelitskega signala in natančno izračunavanje položaja (menda na 2 cm natančno), poleg tega pa še kamere in tipala za orientacijo. Pred prvo košnjo na posameznem območju pa jo v aplikaciji kot z daljinskim upravljalnikom peljemo po robovih trate. Vsekakor izjemno zanimiva naprava in o ugotovitvah testiranja sledi podroben članek in najbrž tudi video.

Pred tem pa nas zanima, kakšen je vaš pogled na te domače pomočnike. Bi si privoščili enega od njih, ste si ga morda že, ali pa boste ostali kar na eni od klasičnih metod?

Nekaj nasvetov o (klasičnih) robotskih kosilnicah smo sicer že podali pred letom oz. dvema, vendar mislimo, da nasveti še vedno držijo. Tako si lahko preberete, kakšne so sploh razlike med dražjimi in cenejšimi tovrstnimi roboti in pa, kako je pri teh pripomočkih z določanjem položaja s pomočjo satelitov.

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post VIKEND ANKETA: Te mika robot na domači trati? appeared first on Tehnozvezdje.

Začnimo seveda s prvo anketo, v kateri smo spraševali po glavni igričarski platformi (oz. napravi). Več kot polovica, skoraj 60 odstotkov, izmed nekaj sto sodelujočih, vas je odgovorilo, da primarno igrate na PC-ju. To je pričakovano, čeprav smo bili prepričani, da bosta dve drugi kategoriji naprav bližje, in dokaj logično, saj je osebni računalnik še naprej najboljša izbira iz več razlogov. Je daleč najbolj primeren za resno tekmovalno igranje, ker se da z dovolj zmogljivim in z ustreznim monitorjem doseči največ sličic na sekundo, ponuja daleč največjo izbiro dodatne opreme, na voljo je več konkurenčnih trgovin (poleg kupovanja iger na fizičnih nosilcih) in posledično se najlažje najde nizke cene iger, tudi možnosti naročnin je več.

PC-ju sledijo igralne konzole, ki so dobile malo manj kot četrtino glasov. Pričakovali smo malo večji odstotek, vendar morda tudi njihovi lastniki vendarle več igrajo na PC-ju in malo konzole zgolj za občasne seanse. Kot povsem zaprti sistemi so zagotovo manj zanimivi za tiste, ki za igre nočejo odšteti preveč. Deset odstotkov vas je priznalo, da video iger ne igrate. Tudi to je nekoliko manj, kot smo predvidevali, a verjetno se večina vsaj kdaj kratkočasi s kakšno igro ali igrico. Le slabih osem odstotkov vas je kot primarno napravo za igranje izbralo pametni telefon ali tablico. Nad tem rezultatom smo bili najbolj osupli, saj je telefon pri marsikom daleč prevladujoča naprava. A očitno ne za igričarske namene. Za prste ene roke glasov je dobilo igranje na televizorju z igrami, ki jih ta naprava ponuja na svoji platformi, denimo na operacijskem sistemu Android, Tizen ali WebOS. Nekateri proizvajalci so pred časom ravno igre močno poudarjali, a se nikoli niso zares prijele, kajti uporabniki imajo na voljo boljše možnosti. Niti enega glasu pa niste namenili kombinaciji televizorja in oblačne (naročniške) storitve, kot je denimo Telekomova Neo igre. Te možnosti nismo videli visoko, ko smo snovali vprašanja za anketo, še zdaleč pa nismo mislili, da bo ostala brez enega same navdušenca.

V drugem vprašanju smo tiste, ki ste izbrali eno od naprav, torej dejansko igrate (tisti z odgovorom »ne igram« ste šli lahko počet kaj drugega), vprašali še po glavnih načinih kupovanja iger. Skoraj polovica, 45 odstotkov, vas je izbrala možnost, da igre kupujete, ko so na »razprodajah«. To resda pomeni, da morate počakati nekaj mesecev, vendar jih potem dobite s konkretnim popustom – od 20 pa vse do 80 odstotkov. Neučakanih vas je precej manj, saj vas je 17 odstotkov izbralo odgovor, da igre prednaročite ali kupite takoj ob izidu. Malo manj kot četrtina vas pretežno igra zastonjske naslove in morda občasno kupi kakšen dodatek, moč ali kaj drugega znotraj igre. Skoraj petina vas sploh ne zapravlja za igre, približno enako in celo povsem enako kot »neučakanih« pa vas je naročnikov na storitve, ki omogočajo igranje katere koli iz kataloga več sto iger. Podrobno nismo spraševali, katere naročnine plačujete, verjetno pa se nekoliko razporedijo na Playstation Plus, Game Pass (»na črno«), Apple Arcade, morda Geforce Now in že omenjene Neo igre. Pri tej anketi nismo imeli kakih izdelanih pričakovanj, zato nas tudi odgovori niso posebej presenetili. Morda smo predvidevali, da je naročnin več, vendar 17 odstotkov spet ni tako malo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Igričarski kralj je še naprej PC appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej nas zanima, kje največ igraš. Seveda je možen tudi odgovor, da ne igraš, in če ta velja zate, ga, prosimo, izberi, da vidimo, kakšen je odstotek abstinentov. Možen je sicer samo en odgovor, ker nas res zanima primarna naprava za igre.

V drugem vprašanju, namenjeno je tistim, ki ste pri prvem potrdili, da dejansko igrate, pa nas zanima, kako v večini primerov prideš do iger. Tu sta možna največ dva odgovora, saj predvidevamo, da lahko kdo kombinira naročnino in občasno kupovanje (novejših) naslovov.

Kot vedno, je tudi tokrat glasovanje odprto do ponedeljka zjutraj (natanko do 6h), čez teden pa nato analiziramo rezultate. Hvala za glasovanje!

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post VIKEND ANKETA: Kakšne so tvoje igričarske preference? appeared first on Tehnozvezdje.

Avtomobili z motorji na notranje zgorevanje bodo zanesljivo še precej let prevladovali. Ne samo na cestah, ampak tudi v prodaji. Redke so države, kjer so tudi po prodajnih številkah že v zatonu. V Sloveniji so električni lani dosegli pet odstotkov vseh prodanih, v letošnjih prvih mesecih so nekaj višje, medtem ko je priključnih hibridov bolj za vzorec, takih z alternativnimi pogoni pa skorajda ni. Anketa, v kateri vas je glasovalo nekaj sto bralcev Tehnozvezdja, je pokazala, da vas dobra tretjina, nekaj več kot 34 odstotkov, pri naslednjem nakupu pogleduje proti bencinskemu motorju (ali pa ste tak nakup že opravili v zadnjih nekaj mesecih). Slaba četrtina je za dizelski motor, kar skupaj da 58 odstotkov. Če prištejemo še dobrih deset odstotkov tistih, ki razmišljate o klasičnem hibridu, pridemo na več kot dve tretjini. Pri teh vozilih bo torej energent za pogon še naprej eden od naftnih derivatov. Dokaj malo, le osem odstotkov, vas je za priključni hibrid, kar pa odseva prodajne številke tovrstnih modelov in je glede na njihove visoke cene povsem razumljivo in pričakovano, zagotovo se marsikomu tudi zdi, da je, sploh ob upoštevanju cene nakupa in potem tudi »dvojnega« vzdrževanja (ter dvojne ali celo trojne narave avtomobila), vendarle boljša izbira popolnoma električni avto. Za takega vas je odločenih slaba petina sodelujočih v anketi.

V podvprašanjih smo potem prosili še za klikanje po razlogih, zakaj (še) ne bi kupili električnega oz. baterijska avta oz. zakaj ste se odločili zanj, če ste pri prvem vprašanju izbrali to možnost. Mogočih je bilo več odgovorov, rezultati pa so dokaj pričakovani. Glas skoraj dveh tretjin sodelujočih je dobil verjetno v vsakem pogovoru najbolj izpostavljen razlog – previsoka cena električnih avtomobilov. Več kot tretjina je glasovala tudi za drugi pogost razlog, najsi bo upravičen ali posledica predsodkov niti ni pomembno. Govorim seveda o dosegu z enim polnjenjem, ki se marsikomu zdi premajhen. Še približno 12 odstotkov je takih, ki jih skrbi razlika glede dosega pozimi, saj se takrat tipično zmanjša za kakih 30 odstotkov. Precej (več kot četrtina) je povedala, da ne more polniti doma in/ali da je polnjenje na javnih polnilnicah drago. Petina je navdušencev nad motorji z notranjim zgorevanjem, skoraj toliko pa je tudi potencialnih kupcev, za katere doslej še niso začeli izdelovati primernega oz. želenega električnega modela. Povsem na zadnjem mestu in s presenetljivo malo glasovi, saj vas je to možnost izbralo le 11 odstotkov sodelujočih, je odgovor »zaradi okoljskih pomislekov.« V komentarjih namreč vedno znova beremo o tem, da je proizvodnja baterija, posebej pridobivanju surovin zanje, neekološka. Kot smo predvidevali, gre bolj za javno prerekanje kot resen vidik v procesu odločanja.

Med razlogi za odločitev za električni avto je morda malo nepričakovano na prvem mestu, to možnost je izbrala tretjina, domače polnjenje, zaradi česar odpadejo obiski bencinskih črpalk. Skoraj enako veliko vas razmišlja, da gre tako ali tako vse v smer elektrifikacije in nima pravega smisla odlašati. Več kot četrtini je všeč, da baterijski avto nima izpustov, da ne oddaja smradu in hrupa. Več kot petini so všeč tudi lastnosti, ki jih električni avtomobili ponujajo, tisti s termičnimi motorji pa jih ne morejo. Dobrih 15 odstotkov od sodelujočih pri tem vprašanju vas že zdaj vozi električni avto in nameravate pri takem tudi ostati. Manj je bilo glasov za »lepšo« vožnjo in za to, da želite poskusiti nekaj novega.

Vsekakor bi po teh rezultatih lahko zaključil dvoje. Za veliko večino je še vedno prva in najbolj praktična izbira bencinski ali dizelski motor, toda nasprotovanja električnemu pogonu definitivno ni toliko, kot bi mogoče sklepali po komentarjih. Potencialnih kupcev ni malo, obstaja pa še nekaj konkretnih ovir, med njimi so visoke cene in pomanjkljiva infrastruktura zagotovo na vrhu seznama.

The post Večina vas je še vedno za motorje z notranjim zgorevanjem appeared first on Tehnozvezdje.

Dvanajst let se zdi še dokaj dolga doba, a glede na dinamiko kupovanja avtomobila niti ni. Večina si bo v tem času verjetno privoščila le še enega, morda dva, če bo prvi nakup opravila tam do sredine tega desetletja. V Sloveniji v zadnjem času prevladujejo taki z bencinskimi motorji, tisti z dizelskimi so v počasnem zatonu, delno jih nadomeščajo hibridi, priključnih hibridov je malo, povsem električni so lani prilezli do petih odstotkov celotnega kolača, onih na gorivne celice statistika ne zazna. Ker imamo Slovenci radi avtomobile, smo prepričani, da marsikdo razmišlja o tem, kakšnega bi si kupil, četudi še ne namerava zamenjati obstoječega. (Vendar, kdo ve, lahko se pojavi kakšna priložnost …) Zato se nam tudi dozdeva, da vas ima večina vsaj približno predstavo, kaj bi kupila. In zato bi nas zanimalo, če lahko to idejo delite z izbiro ustreznega odgovora v anketi. Velja tudi za tiste, ki ste si nov (lahko tudi rabljen) avto omislili nedavno, v zadnjih nekaj mesecih.

Izhajajoč iz prvega, imamo še dve vprašanji. Vsako od njiju dovoljuje več odgovorov, največ tri. Prvo je za tiste, ki ste v uvodnem vprašanju izbrali nekaj drugega, ne električni avto. Zanimajo nas namreč razlogi, ki vas še odvračajo od te vrste vozila.

Zdaj pa še vprašanje za tiste, ki ste pri prvem kliknili na električni oz. baterijski avto. Povejte še razloge, zakaj ste se oz. se boste odločili zanj.

Hvala vsem za glasove. Rezultate pokažemo in pokomentiramo v ponedeljek ali torek. Jutri pa sledi še nekaj o sintetičnih gorivih ali z drugo oznako e-gorivih, ki so obstala kot izjema ali alternativa električnemu pogonu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post VIKEND ANKETA: Kakšen avto te mika naslednjič? appeared first on Tehnozvezdje.

Anketa je najprej spraševala glede pritočne (»download«) in nato še odtočne (»upload«) hitrosti. Pri prvem sem pričakoval, da bo marsikdo zadovoljen že z nekaj deset megabiti na sekundo, kar je ponujala dvojica odgovorov. Vendar se je izkazalo, da ni povsem tako, saj ju je izbralo manj kot 30 odstotkov glasovalcev. Zgolj slabih 12 odstotkov se vas je odločilo za odgovor, da brez težav shajate s hitrostjo 20 Mb/s, in slabih 17 odstotkov pa želi imeti vsaj 50 Mb/s, da je nekaj rezerve, če kdo gleda vsebine v 4K ali prenaša kaj večgigabajtnega. Po drugi strani med bralci Tehnozvezdja tudi ni veliko snobov, ki se ne pogovarjajo o hitrostih pod gigabitom, saj je na to možnost kliknilo dobrih sedem odstotkov vseh, ki so sodelovali v anketi.

Skoraj povsem enako število glasov sta imela odgovora iz »zgornje sredine,« oba po skoraj tretjino. Za glas je zmagalo prepričanje, da je prava hitrost nekaj sto megabitov na sekundo, saj je treba izkoristiti danosti, ki jih tehnologija ponuja. In kar, konec koncev, v marsikaterem naročniškem paketu, nudijo tudi operaterji. Vsaj na določenih tehnologijah (optika, »kabel«, LTE ali 5G), kajti druge (xDSL) tako visoko ne sežejo. Ob tem je treba poskrbeti tudi za ustrezno domačo omrežno opremo, da se hitrost ne izgubi med potovanjem signala po hiši ali stanovanju, najsi bo po kablih ali brezžično.

Tisti, ki za domače omrežje še nimate dovolj zmogljive ali sodobne opreme, ste kot primerno izbrali hitrost »okrog 100 megabitov,« ki je, roko na srce, še vedno več kot zadostna za večino potreb, tudi za sočasne video tokove 4K, nameščanje grafično zahtevnih iger, prenašanje večjih količin podatkov iz oblaka in druge priložnosti. Vsekakor pa rezultati kažejo, da je prej sto kot deset zdaj osnovna merska enota za pretočne internetne hitrosti. Jasno je, da jih vsi še vedno ne morejo dobiti, lahko pa upamo, da bo vsaj to ena od pozitivnih sprememb pri uvajanju tehnologije 5G, ki je doslej kar nekoliko razočarala.

Malce so me presenetili tudi rezultati za odtočne hitrosti. Pa me morebiti niti ne bi smeli, kajti jasno je, da predvsem tehnološka javnost zahteva čim višje hitrosti v smeri proti omrežju, če se le da poravnane (simetrične) z onimi iz omrežja proti uporabniku. Ko smo enkrat na nekaj sto megabitih ali celo gigabitni hitrosti, je realno težko pričakovati simetrijo, vseeno pa vas skoraj dve tretjini meni, da je fino imeti tudi za nalaganje v oblake in na različne storitve hitrost najmanj 100 Mb/s ali višjo, da je izkušnja primerljiva s tisto pri pretakanju k sebi. Natanko četrtina bi bila zadovoljna tudi s 50 megabiti in petina z 20 megabiti. Oboje je za uporabnike, ki ne objavljajo nekajkrat na teden večminutnih videov 4K ali si s sodelavci ne izmenjujejo kdo ve kaj vse, povsem zadovoljivo. Slabih 17 odstotkov vas je izbralo odgovor, da zadošča hitrost med petimi in desetimi megabiti na sekundo. Nižje hitrosti v anketi nismo ponudili, prav tako mislimo, da je ne bi smeli nuditi operaterji, in glede na rezultate mislimo, da ne bi imela veliko privržencev.

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Hitrosti pod sto megabiti niso več zanimive appeared first on Tehnozvezdje.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post VIKEND ANKETA: Kakšna je nujna hitrost dostopa do interneta appeared first on Tehnozvezdje.