Še včeraj je po poročanju spletnega portala Politico kazalo, da dogovora ne bo, vendar so pogajalci proti večeru uspeli najti kompromis. Menda sta se zedinili Francija in Nemčija, s čimer sta iz tabora držav, ki so zavirale sprejem direktive, odpadli največji.

Dogovor ne zagotavlja vsega, kar smo si v parlamentu prizadevali doseči, pa tudi ne gre popolnoma v smer, ki sta jo želela komisija in svet, pa vendarle mislim, da smo se približno uskladili,

je za Politico povedal glavni pogajalec evropskega parlamenta v tej zadevi Axel Voss. Komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip pa je tvitnil, da »Evropejci končno dobivajo moderno zakonodajo glede avtorskih pravic, ki bo koristila vsem – zagotovila bo pravice uporabnikom, pravična nadomestila ustvarjalcem in jasna pravila za spletne platforme.«

Glede trditev v tem tvitu ima marsikdo ločeno mnenje. Omenjena 11. in 13. člen namreč v evropski splet prinaša filtre, omejitve in nadomestila za »reproduciranje« novinarskih besedil. Po mnenju zakonodajalcev in tudi velikih medijskih hiš ter založb bo to blagodejno tako za njihovo poslovanje kot za manjše, neodvisne ustvarjalce, drugi pa svarijo, da bo to ustvarilo nemogoče pogoje, otežilo svobodo govora in nasploh spremenilo splet, kot ga poznamo. Nemški Bild je sinoči že »slavil« z naslovom Google bo moral v prihodnje plačevati založnikom. Vprašanje, če take izjavi niso kratkovidne in preveč zaverovane v svoj prav, saj podobni poskusi še nikjer niso uspeli. Prej nasprotno – bili so popolna polomija.  

Bistvo 11. člena je v tem, da bodo morali spletni iskalniki, novičarski agregatorji in drugi, ki objavljajo povzetke člankov ter povezave nanje, ustvarjalcem plačati za to »pouporabo«. Brez nadomestila bodo lahko članke »linkali« in povzemali samo posamezniki, pa še to zgolj »v eni besedi ali zelo kratkih izvlečkih.« Kaj točno naj bi to pomenilo, nihče ne ve. Tako tudi ni jasno, kdaj bo kdo v prekršku. Kot tudi ne, kako naj bi bilo urejeno pridobivanje »licenc« in izplačevanje nadomestil. Google in ostali se bodo verjetno neposredno dogovorili z večjimi založniki in medijskimi hišami, manjši mediji in samostojni novinarji, blogerji ter ostali pa najbrž podobne obravnave ne bodo deležni.

V 13. členu pa direktiva spletnim platformam, na katere uporabniki nalagajo fotografije, videe in druga dela, ki so lahko avtorsko zaščitena, obvezno preverjanje »morebitnih kršitev avtorskih pravic.« To celo ne glede na velikost, starost in prihodke platforme, kar pomeni, da bodo morali vsi namestiti algoritme za prepoznavanje avtorsko zaščitenih del. Ti filtri pa so pogosto nezanesljivi in kot kršitev zaznajo marsikaj, kar to sploh ni. Uporabnikom tako ne bo preostalo drugega kot neskončno pritoževanje, ki pogosto ne pripelje nikamor in traja izjemno dolgo.

Ali je ureditev s filtri, po načelu »najprej blokiramo, nato rešujemo napake,« in skoraj popolno omejevanje citiranja ter objavljanja povezav na članke res »moderna in primerna za digitalno dobo,« lahko presodi vsak sam. Če kaj, bi morali najprej premisliti o korenitih spremembah sistema avtorske (in sorodne) pravice, nato pa se lotiti njenega uveljavljanja v digitalnem svetu.

The post Pogajalci so se poenotili glede evropske direktive o avtorskih pravicah, veliki založniki slavijo appeared first on Tehnozvezdje.

Skoraj vsi se strinjajo, da je treba avtorsko pravo v Evropi posodobiti, ker veljavna pravila niso prilagojena za digitalno dobo. Toda nova, kot so si jih zamislili v Bruslju v navezi z lobisti največjih imetnikov pravic, bi bila še slabša za uporabnike spletnih storitev. Predlog direktive vsebuje več spornih členov, največ hrupa sta povzročila 11. in 13. Eden zapoveduje nadomestila pri povzemanju novic, kar bi v praksi pomenilo, da bi morali agregatorji (Google News in podobni) plačevati medijskim hišam, kdor pa bi hotel kaj deliti na družabnih omrežjih, pa bi moral pridobiti vsaj soglasje avtorja oz. medija. Drugi pa bi različnim storitvam nalagal obvezno »cenzuro« vsebin, ki morda kršijo avtorske pravice, kar bi bilo izvedeno v obliki čistega avtomatizma in brez varovalk za uporabnike, ki so zgolj želeli naložiti kakšno fotografijo ali kaj drugega.

Več držav je torej imelo pomisleke, odvisno od tega, ali so tam močnejši zagovorniki direktive (avtorska združenja, založbe, filmski studiji, …) ali nasprotniki (spletni ponudniki, …). Namero Romunije, ki je želela hitro sprejetje besedila, so blokirale Belgija, Italija, Nemčija, Nizozemska in Poljska, proti pa so še Finska, Hrvaška, Luksemburg, Portugalska, Slovenija in Švedska. Popravki besedila, ki so jih predlagali v Bukarešti in ki bi malenkostno zmanjšali omejevanje svobode na spletu (dovoljeno bi bilo objavljati t. i. meme, ki pa jih ne bi mogel naprej deliti nihče drug), niso bili dovolj. Konsenza o tem, da »zelo kratki« izseki ne bi zahtevali privoljenja in nadomestila, pa tudi še ni bilo. In izjeme, denimo da za manjša podjetja ne bi veljala obveznost filtriranja vsebin, niso sprejemljive za vse.

Evropski komisar za digitalne zadeve Andrus Ansip je izrazil obžalovanje ob tej dodatni zamudi, iz komisije pa so v uradni izjavi sporočili, da je

direktiva za evropske institucije prioritetnega pomena in ključna za evropske državljane, ustvarjalne poklice in medije.

Kako se bo zadeva odvijala naprej, je trenutno negotovo. Novega datuma pogajanj še ni, prav tako ni na vidiku kompromisa. In ker se take zadeve praviloma ne rešujejo v roku nekaj tednov, temveč prej nekaj mesecev, bi povsem lahko vse skupaj prehitele majske volitve v evropski parlament in bi se z direktivo od jeseni naprej ukvarjala še tretja komisija zapored.

The post Sporno avtorsko direktivo utegnejo prehiteti volitve appeared first on Tehnozvezdje.