V srčici Picarda so liki iz serije Nova generacija in menda naj bi nekateri še živi že kmalu odšli v večna zvezdna lovišča. V prvi sezoni je epilog dobil prej ne najbolj dodelan »konec« legendarne Date, medtem ko smo v drugi kočno dojeli, čemu je bil ravno Picard (Patrick Stewart) ljubljenček vsemogočne entitete Q in bili priča zvodenelosti obstoja Borgov. Njihovo prošnjo za članstvo v federacijo bom primerjal s prošnjo Rusije za včlanitev v Nato.

Pomembna vloga v obeh je zaupana igralcu Brentu Spinerju (Data, Soong), ki je upodobil različne like iz zgodovine svoje rodbine. V drugi sezoni, kjer so pričakovano mešetarili z vzporednimi poteki časa, je bilo obenem lepo dojeti, da bistvo dotedanjih zgodb ni bilo spremenjeno. Celo projekt Khan, iz katerega se je rodil najhujši sovražnik kapitana Kirka, ni bil izničen. To vem, ker je bilo v zadnjem delu druge sezone nazorno prikazano. Takrat so iz naftalina potegnili še »popotnika« Wesleyja Crusherja. Priljubljenega in nadvse prijaznega sina ladijske zdravice Beverly Crusher (Gates McFadden), ki se je vse dotlej izgubil v zvezdnih prostranstvih.

Vrnitev ni bila naključna. Njegova mati bo očitno v središču tretje sezone. Pred dvajsetimi leti je pretrgala vse niti in izginila. Pred neznano silo se skriva v odročnih delih galaksije, v družbi sina Jacka (Ed Speleers). Ko sta stisnjena v kot, pošlje šifrirano sporočilo Picardu na njegov stari komunikator. Naj ne zaupa nikomur in naj ne vključi zvezdne flote. Sporočilu so dodane koordinate, ki nimajo smisla. Njihov pomen mu pomaga razvozlati William Riker (Jonathan Frakes). V krajšem času še nihče ni prekršil opozorila, naj nikomur ne zaupa. Skupaj se odpravita na reševalno odpravo, na kateri bo imela spet pomembnejšo vlogo Sedem od Devet (Jeri Ryan). Ko se je igralka pojavila v Zvezdnih stezah (Voyager) je franšiza pridobila nove navdušene moške gledalce. Takisto ne morem reči za žensko občinstvo. Patrick Stewart je karizmatičen, a čeprav mu je starost mila, je ne skriva, medtem ko je Jonathan Frakes še vedno robat v igri brez kančka karizme. Vrnejo se tudi ostali člani legendarne posadke zvezdne ladje Enterprise, Spiner pa tokrat upodobi zlobnega Datinega dvojčka Lore. Raffi Musiker (Michelle Hurd) ves ta čas raziskuje skrivnostno krajo kvantne naprave, ki se izkaže za močno orožje.

Če kdo poleg Spoka in Kirka pooseblja Zvezdne steze, potem so to gotovo Picard in člani njegove ekipe, čeprav se boste verjetno strinjali, da so liki pravzaprav nadvse dolgočasni. Preveč popolni, načelni in dobri, da bi bili zanimivi. A če seštejemo dele serije in celovečerne filme, potem vidimo, kako plodoviti so bili. Njihove zgodbe se zdaj končujejo in želim si, da se bodo tokrat izkazali za bolj človeške, kot pred več kot dvajsetimi leti. Picard se je že, po prvem delu bi rekel, da se Riker ne bo, medtem ko za druge upanje še vedno tli. Druga sezona me ni najbolj prepričala, zato ocenjujem, da bo tretja dosegla kakovost prve, če je ne bo celo presegla. Zato jo priporočam. Predvsem pa bodite pozorni in dobro poslušajte. V dialogih se namreč skrivajo zanimivi dovtipi, ki jih v utopičnem svetu prihodnosti nisem pričakoval.

Kaj: Zvezdne steze Picard (Star Trek: Picard)

Kje: Pretočnik Amazon Prime Video

Ocena 3,5: Produkcija je na visoki ravni, kar se kaže tudi v primernih posebnih učinkih, igralska zasedba je znana in recimo temu preizkušena, čeravno niso vsi igralci na isti ravni (nikdar niso bili) in zgodba kulminacija vsega do zdaj povedanega. »Sedi. Med tri in štiri, ker si se na trenutke ponavljal.«

Priporočilo: Še nisem naletel na Zvezdne steze, ki vsebinsko praktično ne bi bile primerne za vse starosti. Spolnost in grdo govorjenje sta izgnana iz utopičnega prikaza prihodnosti, nasilja je minimalno in še kolikor ga je, ga najlažje primerjam z nežnim klofutanjem.

The post Vrnil se je tretjič in (verjetno) poslednjič (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Američani so res neverjetni in spet so na čelu združene fronte proti tujcem belim konicam (whitespikes). Prvega vidimo šele po dobre pol ure trajanja filma, kajti prej izvemo za zgodbo. Vojaki iz leta 2051 v sedanjosti skličejo nabor topovskega mesa, ki se potem bori proti tujcem v prihodnosti. Ti nimajo dovršene tehnologije, so kot pošasti iz Osmega potnika ali žužki iz Vesoljskih bojevnikov. Veliko jih je in ljudi imajo za hrano, zato smo obsojeni na propad. Kljub nekakšnemu časovnemu stroju kaže, da je z nami konec. Nato stvari v svoje roke vzame Dan Forester (Chris Pratt) in sam samcat junaško reši prihodnost. Ne bom veliko izdal, če povem, da je konec še najbolj zanimiv zaplet v dobri dve uri trajajočem filmu. Ne kaj dosti nakazan, toda logičen, da so se scenaristi izognili časovnim paradoksom in izničili za človeštvo katastrofalne dogodke! Primerjava med Prattom in Tomom Cruisom iz filma Na robu jutrišnjega dne ni na mesti. Toda, če sta omenjenega gledali, se ne boste mogli znebiti občutka »déjà vu«.

Kot vedno me pri tovrstnih filmih moti na videz skoraj popolna neuničljivost nasprotnikov. Fizikalni zakoni veljajo povsod, torej bi moralo biti vsako biološko bitje občutljivo na kovinske izstrelke. Če so sposobni preluknjati tanko kovinsko ploščo, kako to, da so za bele konice večinoma le nadležni kot komarji. Pa naj bo. Kot kaže, so jim kos letalske bombe. Kako torej, da vojaki niso oboroženi z granatami in bombometi, temveč izključno z jurišnimi puškami. Nelogičnosti je še cel kup, toda kot kaže, nikogar ne moti. V filmu je namreč ravno dovolj čustvenih vložkov, da razbijajo siceršnje pretežno bežanje glavnih junakov. Čeprav ko popusti napetost in se prične drama, film postane na trenutke dolgočasen.  

Ko gledam letošnje znanstvenofantastične filme, komaj čakam na konec leta, kajti ogromno si obetam vsaj od filma Dume, puščavski planet, če me noben drugi napovedan ne bo prijetno presenetil. Naveličan sem zgodb junakov z nadnaravnimi močmi, čeprav me je serija Neverjetni pritegnila in potem pustila nepotešenega in komaj čakam na bolj unikatne ideje za zgodbe. Odlična scenografija, posnetki in posebni učinki filma Jutrišnja vojna in Chris Pratt v glavni vlogi ni več dovolj za dobre ocene kritikov. Zaslužek pa ni vprašljiv, saj je film namenjen Amazonovi storitvi pretočnega videa. Dokaj nepomembno torej, da je zgodba videti, kot bi jo napisal z umetno inteligenco podprt algoritem za ustvarjanje scenarijev na podlagi uspešnic iz preteklosti.

Kaj: Jutrišnja vojna (The Tomorrow War)

Kje: Amazon Prime Video. Saj veš KJE!

Ocena: 2,5

Priporočilo: Zgodba je že tolikokrat prežvečena, da po mojem mnenju ne bo škode, če film spustite. Zaradi nasilja v prizorih pa tudi ni primeren za mlajše gledalce.

The post Jutrišnja vojna: Kolaž že stokrat prežvečenih idej! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.