Modeli so torej trije, Pixel 9, Pixel 9 Pro in Pixel 9 Pro XL. Prva dva predstavljata nadaljevanje ponujanja telefonov z manjšimi zasloni, saj imata zaslonsko diagonalo 6,3 palca (16 cm), medtem kot Pro XL zamenjuje prejšnjega Pro z večjim in naprednejšim, 6,73-palčnim zaslonom. Oba Pro-ja sta sicer po lastnostih pretežno identična, se pa razlikujeta v kapaciteti baterije in zaslonu. Ne zgolj glede diagonale, temveč tudi glede ločljivosti. In seveda v velikosti ter masi, pri čemer pa je zanimivo, da »osnovni« Pixel 9 kljub eni kameri manj tehta praktično enako kot Pixel 9 Pro. Kar pa je glede na enako velikost baterije in enake materiale morda tudi logično. V Alphabetu oz. Googlu sicer poudarjajo, da so telefoni pretežno slični, razlikujejo se dejansko zgolj v že omenjenih zaslonih ter v tem, da ima ne-Pro malo manjšo baterijo, 12 GB delovnega pomnilnika namesto 16 GB in nima teleobjektiva v foto-video modulu.

Vse tri tako poganja procesor Tensor G4, ki so ga znova razvili sami na Samsungovi osnovi, in je še posebej prilagojen poganjanju storitev na osnovi umetne inteligence (o teh več kasneje). Pri vsakdanjih opravilih naj bi bili telefoni zaradi njega za 20 odstotkov hitrejši in hkrati porabljali manj energije. Dizajn je nov in vsaj od strani aluminijasto ohišje spominja na večnega konkurenta. Značilna ležeča izboklina za foto-video sklop zaseda skoraj celotno širino steklenega hrbtišča, vendar se ne stika s stranicami telefona. Vsi trije so certificirani za vodoodpornost in zaščito pred peskom po standardu IP68.

Zaslonom so za približno tretjino zvišali svetilnost v primerjavi s prejšnjo generacijo, tako standardno kot najvišjo točkovno pri vsebinah HDR oz. kratkotrajno na močnem soncu. Pri kapacitetah baterije sicer ni večjih sprememb, naj bi pa varčnejši procesor pripomogel k daljši avtonomiji, medtem ko je žično polnjenje še vedno dokaj počasno, saj dosega 27 W ali 37 W z ustreznim polnilnikom. Vsi trije podpirajo »hitro« brezžično polnjenje (Qi), vendar znova s polno hitrostjo le na podstavku Google Pixel Stand druge generacije.

Linija Pixel je bila vedno v vrhu fotografske kakovosti in funkcij, navsezadnje je Google eden od utemeljiteljev načina HDR in nočnega »sestavljanja« fotografij v uporaben posnetek. Tokrat so se pohvalili, da so povsem prenovili oboje, kot tudi nočno snemanje videa (med snemanjem videa je tokrat mogoče zajeti fotografije z ločljivostjo 30 MP). Poleg tega so izboljšali zajemanje panoramskih posnetkov v slabi svetlobi in ponudili novo funkcijo Dodaj me, pri kateri posnamete dve fotografiji, umetna inteligenca pa ju nato združi, da so na njej vsi, tudi fotograf. Dodelani sta tudi funkciji Čudežni urejevalnik, ki zna brisati s fotografij in dodajati nanje, in Najboljši posnetek, ki iz različnih posnetkov z več ljudmi skombinira takega, na katerem se vsi lepo »držijo.«

Strojno sicer vsi telefoni ponujajo glavni objektiv s 50 milijonskim tipalom velikosti 1/1,31 palca in ultraširokega z 48-milijonskim tipalom velikosti 1/2,55 palca. Oba modela Pro ima poleg tega še teleobjektiv s petkratno optično povečavo in vsaj po lastnostih enakim tipalom kot pri ultraširokem objektivu. Za vse objektive naj bi veljalo, da omogočajo dvakratno digitalno približavo brez izgube kakovosti. Selfijevska kamera pri devetici ima 10,5-milijonsko tipalo z vidnim kotom 95 stopinj, pri obeh Pro-jih pa 42-milijonsko tipalo in širši, 103-stopinjski kot.

Poleg umetne inteligence pri fotografiranju in snemanju videa ter obdelavi oz. predrugačenju posnetkov (kaj danes sploh še je »fotografija«?) bo na voljo še kopica drugih možnosti s tega področja. Vprašanje sicer, v katerih jezikih, toda kdor bo pripravljen to uporabljati v angleščini, bo morda deležen česa koristnega. Pomočnik Gemini lahko odgovarja na vprašanja (izgovorjena, posneta ali zapisana), išče informacije, sproti prevaja oz. tolmači, daje kontekstualne nasvete, naredi povzetke (denimo vremenske napovedi iz vremenske aplikacije), sestavlja nakupovalne spiske, organizira posnetke zaslona glede na njihovo vsebino in še kaj. Pri tem naj bi večinoma podatki ostajali na telefonu in se ne bi pretakali nikamor.

Na začetku bo na telefonih še Android 14, bodo pa prvi na vrsti za posodobitev na različico 15 enkrat jeseni. Obljubljajo sedem let posodobitev programske opreme. To velja od datuma začetka prodaje, ne od takrat, ko posameznik dejansko kupi telefon.

Vse tri klasične telefone je od danes naprej že mogoče prednaročiti, ne bodo pa vsi trije na voljo hkrati. Prva na prodajne police 22. avgusta prihajata Pixel 9 in Pixel 9 Pro XL, manjši Pro pa nato enkrat septembra. Izhodiščne cene za različice s 128 GB podatkovnega pomnilnika (škoda, da ne premorejo že v osnovi 256 GB) naj bi bile po Googlovem sporočilu za javnost 929, 1.129 in 1.239 evrov v prosti prodaji. Toda pogled na ponudbi Big Banga in Telekoma razkrije, da se Pixel 9 začne pri 1.040 evrih (oz. točno tisoč v spletni trgovini drugega) in Pixel 9 Pro XL pri 1.500 evrih (oz. 1.450, vendar za 256 GB), pri čemer pa v predprodaji kupec dobi različico s podvojeni količino podatkovnega pomnilnika, torej Pixel 9 256 GB ali Pixel 9 Pro XL 512 GB.

Še četrti telefon, po katerega bo verjetno treba v tujino oz. ga od tam naročiti, denimo iz Nemčije, je Pixel 9 Pro Fold. Prepogljivi model ima enak zunanji zaslon kot Pixel 9, notranji pa je 8-palčni, 80- svetlejši kot pri prvi generaciji, z ločljivostjo 2076 × 2152 (torej skoraj kvadraten) in osveževanjem od 1 do 120 Hz. Navedeno tudi pomeni, da so zadevo spremenili, iz prejšnje oblike, podobne beležnici (bil je nekako čokat, nizek in širok), je postal skoraj enak kot vsi ostali tovrstni s prepogljivim zaslonom. Telefon prav tako poganja Tensor G4 in ima konfguracijo 16/256 ali 16/512 GB. Fotografski del ni enako napreden kot pri običajnih treh telefonih, ima pa prav tako tri objektive, vendar so tipala manjša. Zadeva tehta 257 g in ima odpornost po standardu IPX8. Nemška izhodiščna cena je 1.899 evrov.

Tehnični podatki:

Fotografije: Alphabet

The post Telefoni Google Pixel 9 so popolnoma prenovljeni in prek uradnih partnerjev naprodaj v Sloveniji appeared first on Tehnozvezdje.

Evropska komisija bo seveda morala dokazati, da te korporacije dejansko kršijo DMA in ne upoštevajo zahtev, ki jim je postavila ta najnovejša regulacija ter označitev za »vratarje« na njeni osnovi. T. i. vratarji oz. njihove ključne tehnološke storitve, morajo upoštevati dodatna pravila, ki med drugim nalagajo odpiranje platform konkurenčnim ponudnikom, več možnosti za uporabnike, še posebej v povezavi s privzetimi storitvami in osebnimi podatki, interoperabilnost storitev in podobno. Zgolj argumentiranje, da po črki zakona sicer izpolnjujejo zahteve, po »duhu« oz. namenu pa ne, verjetno ne bo dovolj za kakšne kazni. Morda pa tudi, ali pa vsaj za zahtevo po spremembi načina, kako je trojica implementirala nove obveznosti.

Na prepihu sta še posebej Apple s svojo »takso za jedrno tehnologijo« in Meta z naročnino na Facebook (in Instagram) brez oglasov. Apple mora zaradi DMA dopustiti alternativne trgovine z aplikacijami in nalaganje slednjih iz drugih virov (namestitvenih datotek) v operacijskem sistemu iOS. Vendar je pri tem uvedel pol evra plačila za vsak prenos aplikacije, ko jih posamezna doseže milijon. Kar za razvijalce uspešnih aplikacij, četudi te nudijo zastonj, potencialno pomeni milijone evrov stroška vsako leto. Stroška, ki ga v Applovi trgovini App Store ni. Iz česar bi lahko argumentirali, da ima slednja nepošteno prednost pred morebitno konkurenco in da alternativnih trgovin morda sploh ne bo ali pa zgolj peščica z nišnimi aplikacijami. DMA sicer Applu eksplicitno ne nalaga, da mora konkurenčne trgovine dopustiti brez zahtevanja plačila, vendar verjetno pisci regulacije niso pričakovali, da si bo podjetje »izmislilo« tako pristojbino, kot si jo je.

Po drugi strani bi morala družba Meta omogočiti uporabo družabnega omrežja Facebook brez prikazovanja posamezniku prilagojenih (»personaliziranih«) oglasov. Na to zahtevo se je že pred meseci odzvala tako, da je poleg zastonjske uporabe s personaliziranimi oglasi ponudila naročnino na storitev brez oglasov. Ta stane 9,99 evrov na mesec in ponudnik uporabnikov niti ne poskuša zelo aktivno prepričevati, naj jo sklenejo, uvedel jo je pretežno zato, da bi navidezno zadostil regulaciji in hkrati ohranil svoje poslovanje nedotaknjeno, podobno kot Apple.

Kot pa je komisarka omenila v nedavnem intervjuju za Reuters, o tem že tečejo pogajanja med komisijo in Meto, ki menda ponuja znižanje naročnine na 5,99 evrov, komisija pa tudi preučuje, ali je naročnina sploh primeren način spoštovanja pravil. Na kar opozarja tudi avstrijski aktivist Max Schrems. Podobno je tudi Margrethe Vestager omenila, da ne gre zgolj za izbiri med »z oglasi« ali brez njih. Tudi tu je zakonodajalec imel v mislih drugačno rešitev. Namreč možnost, da se uporabniki odločijo za prikazovanje denimo kontekstualnih oglasov (torej vezanih na vsebino, ki si jo ogledujejo na platformi) namesto personaliziranih, ki se navezujejo na njihove navade, preference in mnoge druge osebne podatke, ali pa preprosto naključnih, kot jih že ves čas srečujemo na klasični televiziji, obcestnih panojih, v tiskanih medijih in drugod. V internetnem okolju pa je prevladalo stališče oglaševalcev in peščice podjetij, ki s profiliranjem uporabnikov in plasiranjem oglasov na osnovi teh podatkov zelo dobro služijo, da drugače kot z zelo usmerjenim ciljanjem ne gre. Vsekakor bi bilo dobrodošlo, če bi EU jasno povedala, da mora obstajati izbira neciljanih oglasov brez dodatne naročnine.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST
• 
  QNAP uspešno opravil varnostno preverjanje svojega operacijskega sistema

The post EU preiskuje, ali Apple, Alphabet in Meta izigravajo njeno regulacijo appeared first on Tehnozvezdje.

Največji zmagovalec tega obdobja je AMD. Proizvajalec procesorjev za osebne računalnike in grafične kartice je predvsem z novo generacijo procesorjev Ryzen in Radeon dosegel kar 99-odstotno rast prihodkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Res lanski april, maj in junij niso bili najbolj prijazni meseci, pa vendar se svet tudi takrat ni zares ustavil. Tako je od lanskih malo manj kot dveh milijard dolarjev prihodkov AMD letos prišel na 3,85 milijarde (3,26 milijarde evrov). Še bolj nora je rast čistega dobička. Namreč kar za 352 odstotkov s 157 na 710 milijonov dolarjev (601 milijon evrov).

Letos so predvsem proizvajalci prenosnikov končno posvojili AMD-jeve procesorje tudi v svojih ključnih modelih, medtem ko so jih še lani pretežno ponujali v nišnih izdelkih. Prehod na procesorje tega proizvajalca, ki so v večini lastnosti prehiteli večnega tekmeca, se kajpak pozna na Intelovih rezultatih. Ta je z 19,6 milijardami dolarjev (16,6 milijardami evrov) prihodkov in 5,1 milijarde (4,32 milijarde evrov) čistega dobička izenačil lanske številke. Te so še vedno bistveno višje kot konkurentove in nikakor slabe, navsezadnje računalniki z Intelovimi procesorji še naprej prevladujejo, in še toliko bolj strežniki. Enajsta generacija procesorjev Core se je tudi izkazala za precejšen napredek v primerjavi z deseto. Medtem je Intel napovedal, da bo v prihodnjih letih končno prešel na 7 nm in še bolj napredne proizvodne procese. Začel pa bo tudi izdelovati procesorje z arhitekturo Arm za Qualcomm. Preden je vodenje podjetja prevzel Pat Gelsinger ni bilo govora, da bi Intelove tovarne delale še za koga drugega.

Pričakovanja analitikov in Wall Streeta so poleg AMD-ja presegli še Alphabet (Google), Apple, Microsoft in Nvidia. Slednja, na področju grafičnih kartic največja tekmica AMD-ja, je zabeležila 84-odstotno povečanje prihodkov, na 5,6 milijarde dolarjev (4,74 milijarde evrov). In kar 109-odstotno povečanje dobička, na 1,9 milijarde dolarjev (1,6 milijarde evrov). Kar pa ni šlo samo na račun igričarjev, ampak tudi rešitev za podatkovne centre, avtomobilizem in drugo.

Pri Applu so poznavalci pričakovali več prodanih iPhonov, pa tudi dobre rezultate v drugih pomembnih segmentih, a je najvrednejša korporacija na svetu znova uspela iti še više. Skupni prihodki so dosegli 81,4 milijard dolarjev ali skoraj 69 milijard evrov. To je 36 odstotkov več kot lanskih malo manj kot 60 milijard. Čisti dobiček je znašal 21,74 milijard dolarjev (18,41 milijard evrov) in je bil skoraj dvakrat višji kot v lanskem drugem trimesečju. Za primerjavo – celo proračun Republike Slovenije znaša nekaj več kot 11 milijard evrov.

Skoraj polovica vsega, 39 milijard in pol, je iz naslova prodaje iPhonov. Linija iPhone 12 gre tudi v mesecih, ko se že bliža predstavitev naslednikov, še vedno zelo dobro v promet. Apple ima tako široko uporabniško bazo, da z modeli, pri katerih uporabniki vidijo lep napredek v primerjavi s tem, kar imajo, vedno uspe prepričati množice.

Lepo rast je prikazala tudi kategorija ur, pametnih in drugih pripomočkov, medtem ko Mac ni tako močan, kot bi glede na neverjetni procesor M1 pričakovali. Prihodki s tega naslova so se povečali zgolj za malo več kot milijardo (iz 7,1 na 8,2), kljub domnevno velikemu povpraševanju. Povsem mogoče je, da Apple zaradi pomanjkanja polprevodnikov preprosto ni mogel zagotoviti takih količin, kot bi jih lahko prodal.

Microsoft je prihodke povečal za 21 odstotkov na 46,2 milijard dolarjev (39,1 milijard evrov), čisti dobiček pa za 47 odstotkov na 16,5 milijard dolarjev (14 milijard evrov). Zanimivo, da k rasti niso skoraj nič prispevali operacijski sistem Windows, igričarsko področje (Xbox) in naprave Surface. Ključne so bili namreč rešitve za poslovno uporabo, omrežje LinkedIn in oblačna infrastruktura Azure, ki je dosegla 51-odstotno rast.

Google je morda še najbolj presenetil. Dosegel je namreč rekordne oglasne prihodke, saj jih v primerjavi z lani skoraj podvojil tako na spletnih straneh kot na Youtubu, ogromno pa je tudi povečanje v iskalniku. Skupaj je oglaševanje predstavljalo dobrih 50 milijard dolarjev prihodkov, v celoti pa jih je Google dosegel malo manj kot 62 milijard dolarjev (52,50 milijard evrov). Tistih preostalih 12 milijard korporacija zasluži z oblačnimi storitvami (približno polovico) in z ostalimi storitvami pod dežnikom Google.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST
• 
  QNAP uspešno opravil varnostno preverjanje svojega operacijskega sistema

The post Tehnološki velikani so bili v drugem četrtletju tiskarne denarja appeared first on Tehnozvezdje.

Page tako že drugič odstopa kot glavni izvršni direktor, saj je bil v tej vlogi pri Googlu že v prvih letih, od 1998 do 2001, ko sta skupaj z Brinom za vodenje hitro rastoče družbe poiskala Erica Schmidta. Ta je iz podjetja, ki se je ukvarjalo s spletnim iskalnikom, v desetih letih ustvaril spletno-oglaševalsko- vsebinsko-storitveni konglomerat, brez katerega si sploh ni več mogoče zamišljati skoraj ničesar v digitalnem svetu. Leta 2011 ga je ponovno zamenjal Page, Schmidt pa se je umaknil v vlogo predsednika upravnega odbora in jo držal (najprej v Googlu in nato Alphabetu) do leta 2017. Nasledil ga je priznani znanstvenik in poslovnež John Hennessy. Brin, ki se je vedno držal nekoliko ob strani in ni želel imeti odločevalskih vlog, in Page bosta sicer ostala v upravnem odboru. Še vedno pa sta s 14 odstotki lastništva in 56 odstotki glasovalnih pravic tudi prevladujoča delničarja podjetja, ki se morata strinjati z vsemi ključnimi odločitvami.

Po vnovičnem prevzemu funkcije je bil Page na začetku dokaj aktiven in je tudi občasno kje nastopil, a bolj kot iskalnik, oglaševalski posel, Youtube, Zemljevidi ali ostale spletne storitve, so ga zanimali »drugi projekti«, kot so baloni za internetni dostop v odročnih predelih, samovozeči avti (Waymo), umetna inteligenca in ostalo. Tisto, kar so v Googlu razvijali poleg glavnih dejavnosti, ker so pač lahko zaradi enormnih prihodkov. To je tudi botrovalo ustanovitvi Abecede (Alphabet), znotraj katere so ti projekti postali samostojni. A tudi Pageova želja, da se pretežno umakne iz soja žarometov, je verjetno prispevala k odločitvi za drugačno korporativno strukturo, ki so jo izpeljali l. 2015. V zadnjem času so bila vse pogostejša vprašanja, kje za vraga se drži Page. Denimo na poletni skupščini delničarjev, koder se glavni izvršni direktor ni pojavil.

Dobra poznavalka dogajanja v Googlu, novinarka Kara Swisher, je na twitterju zapisala, da je Pichai že pred uradnim prevzemom dodatne funkcije imel vse pristojnosti v dveh glavnih vejah Alphabeta – Googlu in Youtubu. Njegovo imenovanje pa spominja na napredovanje Tima Cooka (na direktorsko mesto takrat že bolnega Steva Jobsa) pri Applu. Kot izjemno kompetentnega direktorja, ki je nekoliko bolj umirjen in ki se bo moral v prihodnje soočati v večjimi izzivi kot njegov predhodnik – soustanovitelj.

Zelo verjetno zato večjih sprememb v Googlovem delovanju ni pričakovati in to ne bo sprememba v slogu menjave Steve Ballmer – Satya Nadella, ki je v nekaj letih povsem preobrazila Microsoft in spremenila poslovanje te korporacije.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Soustanovitelja Googla se (znova) umikata iz aktivnega vodenja korporacije appeared first on Tehnozvezdje.