Cilj projekta je izboljšati odpornost kritične infrastrukture po vsej Evropi, pri čemer se projekt osredotoča na izboljšanje sodelovanja na področju kritične infrastrukture na vseh ravneh znotraj EU, predvsem na deljenje podatkov in obsežno ocenjevanje tveganj med deležniki kritične infrastrukture. S tem se bo izboljšala kontinuiteta bistvenih storitev v primeru motenj, kot so kibernetski napadi, naravne nesreče, tehnične okvare ali druge vrste kriz, ki lahko ogrozijo delovanje teh infrastruktur.

Partnerji bodo v okviru projekta ENDURANCE razvili inovativne tehnologije za varno deljenje podatkov in skupno ocenjevanje tveganj in odpornosti ter zagotovili enotno strategijo za vzdrževanje kontinuitete bistvenih storitev med motnjami, ki lahko ogrozijo njihovo delovanje. Ključne tehnologije vključujejo varne platforme za deljenje podatkov, orodja za ocenjevanje tveganj in okvir za testiranje odpornosti. Telekom Slovenije bo imel v okviru projekta pomembno vlogo na več delovnih področjih: pri koordinaciji projektnih aktivnosti, pri vzpostavitvi pilotnih sistemov, ki bodo omogočali testiranje rešitev, ki jih bodo partnerji razvili v okviru projekta, v realnih scenarijih in pri sami integraciji in testiranju tako razvitih rešitev. Poleg tega bo ključna vloga Telekoma Slovenije v pilotnem projektu MESO, ki bo potekal v okviru projekta in se bo osredotočal na odpornost proti motnjam v digitalnem in energetskem sektorju, saj sta med seboj močno povezana in soodvisna.

Mednarodni konzorcij sestavlja dvaindvajset partnerjev iz šestih evropskih držav. Poleg Telekoma Slovenije so slovenski partnerji konzorcija še Inštitut za korporativne varnostne študije (ICS), ELES, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Urad Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) in Silver Bullet Risk. Nosilec projekta je Eviden Technologies SRL iz Romunije, konzorcij pa sestavljajo še: Engineering – Ingegneria Informatica SPA (Italija); Synelixis Lyseis Pliroforikis Automatismou & Tilepikonion Anonimi Etairia (Grčija); Erevnitiko Panepistimiako Institouto Systimaton Epikoinonion Kai Ypologiston (Grčija); Directoratul National de Securitate Cibernetica (Romunija); Ministerul Sanatatii (Romunija); Directia Generala de Protectie Interna (Romunija); Clinica Ginecologie Dr. Muntean SRL (Romunija); Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia (Italija); Insiel – Informatica per il Sistema degli Enti Locali S.P.A. (Italija); Perifereiako Tameio Anaptyksis Attikis (Grčija); Perifereiako Tameio Anaptyxis Perif Dytikis Ellados (Grčija); Etaireia Ydreyseos Kai Apochetefseos Proteyoysis Anonimi Etairia (Grčija); Timelex (Belgija); Diadikasia Business Consulting Symvouloi Epicheiriseon AE (Grčija) in Carr Communications Limited (Irska).

 Projekt ENDURANCE bo trajal tri leta, vse do oktobra leta 2027. Skupaj je projektu namenjen proračun 6,48 milijona evrov, Evropska komisija pa bo zagotovila sofinanciranje v višini 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Telekom Slovenije s sodelovanjem v evropskih projektih sledi svojim strateškim usmeritvam, krepi svoje kompetence in mednarodno sodelovanje. Kot napreden operater in del kritične infrastrukture je raziskovalno-razvojni partner vodilnih podjetij na področju kompleksnih poslovnih IKT-rešitev tako v Slovenji kot celotni regiji JV in Srednje Evrope.

The post Telekom Slovenije sodeluje v novem evropskem projektu ENDURANCE za večjo odpornost kritične infrastrukture appeared first on Tehnozvezdje.

Ko sem poslušal direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) Marka Mišmaša, nisem mogel, da ne bi pomislil, na »sanjsko službo.« Agencija bo bdela nad tem, da ponudniki spletnih storitev in dostopa do interneta do pičice upoštevajo akt. Nikakor ne bo cenzor ali moderator, ki bo umikal nezakonite vsebine, od otroške pornografije, ponudbe ponarejenih izdelkov do verjetno tudi nelegalnih (piratskih) vsebin (čeprav mi zadnjega niso mogli potrditi), temveč bodo preverjali, da bodo to počeli tisti, ki morajo že zdaj. Torej slovenski lastniki storitev gostovanja, trgovin, tržnic in tako naprej. Kaj pa, če ne bodo? Kot je zagotovil Martin Hari, koordinator za digitalne vsebine, morajo tovrstno prakso še oblikovati, a ker akt že v osnovi upošteva dobre prakse in obstoječe zaveze ponudnikov spletnih storitev, ne pričakuje težav.

V čem je sploh bit? Zadnje čase je Evropska unija uvedla cel kup aktov in predpisov, s katerimi želi stopiti na prste neprimernim praksam v digitalnem okolju. Preprosto rečeno, akt zapoveduje, da morajo imeti ponudniki storitev oblikovano preprosto proceduro, preko katere lahko čisto vsak uporabnik prijavi nezakonito vsebino, prijavo pa morajo nato obravnavati in rešiti. Še večjo moč od tebe in mene bodo imeli zaupanja vredni prijavitelji, civilne družbene organizacije, kot sta Zveza potrošnikov Slovenije ali Spletno oko, katerih prijave morajo biti prednostno obravnavane. Akos kot koordinator digitalnih storitev ima obenem regulatorno funkcijo, v okvir katere med drugim sodijo postopki podeljevanja statusa zaupanja vrednega prijavitelja ter certificiranje organov za izvensodno reševanje sporov.

Akt o digitalnih storitvah se nanaša na ponudnike posredniških storitev, na primer ponudnike internetnega dostopa, registre in regristrarje domen, ponudnike storitev v oblakih ter spletnih platform, družbenih omrežij in spletnih tržnic. Akt o digitalnih storitvah določa obveznosti glede potrebne skrbnosti za pregledno in varno spletno okolje. Obseg obveznosti ponudnikov je odvisen od vrste, velikosti in narave zadevne posredniške storitve. Akt o digitalnih storitvah ponudnikom posredniških storitev med drugim nalaga odgovornost za omejevanje širjenja nezakonitih vsebin in nezakonitih izdelkov na spletu, uvaja večjo zaščito mladoletnikov na spletu ter uporabnikom omogoča večjo izbiro in boljše informacije. Poseben sklop obveznosti iz uredbe se osredotoča na zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, ki imajo mesečno v povprečju vsaj 45 milijonov aktivnih prejemnikov storitve v EU. Sem sodijo največji in najbolj prepoznavni spletni posredniki, kot so Google, Facebook, TikTok, Youtube, Amazon, X in drugi. Ti morajo zagotavljati obvladovanje sistemskih tveganj, kamor sodijo med drugim negativni vplivi na človekove pravice in javno varnost. Za nadzor nad temi ponudniki je pristojna Evropska komisija, ki lahko sprejema tudi smernice za njihovo ravnanje. (vir Akos)

Papir prenese marsikaj. Čeprav se strinjam, da mora biti digitalno okolje ustrezno urejeno in nezakonite vsebine, ki jih akt kot tak ne definiran, umaknjene, vseeno ne morem iz svoje kože. Skrbi me, da se bo dober namen izrodil. V to smer me napeljujejo obveznosti ponudnikov spletnih storitev, ki so podrobneje zapisane na tej povezavi in med katerimi je tudi obveza za ponudnike, ki niso največja ali najmanjša podjetja, da najmanj enkrat letno objavljajo poročila o vseh modeliranih vsebinah. Skoraj stavim, da se bodo pojavili očitki o nepotrebnem dodatnem delu in povezanih stroških.

Ne sodim med nergače, ki kritizirajo, še predno je karkoli narejeno. Pustimo se presenetiti. Po eni strani si vsak pri zdravi pameti želi bolj preglednega in varnega digitalnega okolja, toda po drugi strani ne na račun nevtralnosti interneta, omejevanja pravic, spletne cenzure in podobnega.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Akos bo skrbel za upoštevanje evropskega akta o digitalnih storitvah appeared first on Tehnozvezdje.

Odkar komercialno deluje peta generacije mobilne telefonije, se precej govori o zasebnih omrežjih, ki so v uporabi za posamezno območje, lahko denimo za občino, tovarno ali kaj drugega. Vsaj v teoriji, kajti v praksi je takih implementacij 5G še vedno zelo malo ali nič. Tehnologija pa je zdaj bolj primerna za tako, omejena omrežja, kot npr. prej z LTE (4G), četudi so frekvence, ki jih pridobivajo operaterji, že vrsto let »tehnološko nevtralne« in jih lahko uporabijo za katero koli generacijo tehnologije želijo.

Akos je konec lanskega leta razpisal frekvence v pasovih 2300 in 3600 MHz na kopici področij in je po prijavah zainteresiranih ter njihovem plačilu pristojbin zdaj podelil dovoljenja za uporabo teh frekvenc. Nekaj je ostalo nerazdeljenih in te bodo po napovedih agencije znova na voljo na razpisu konec letošnjega leta.

Akos sicer takole pojasnjuje, za kaj bodo uporabniki frekvence, te lahko izkoristili: »Omogočili bodo razvoj lokalnih telekomunikacijskih omrežij ter naprednih brezžičnih storitev, kar bo prispevalo k izboljšanju kakovosti mobilnih komunikacij ter k spodbujanju inovacij na področju digitalnih tehnologij.« Glede na to, da prej omenjena operaterja govorita tudi o povečanju kapacitet na frekvenčnem spektru, ki sta ga že pridobila na večfrekvenčni dražbi pred tremi leti, so v Akosu na naše vprašanje pojasnili, da operaterji lahko kombinirajo ene in druge frekvence.  

Tokrat sta od takratnih dražiteljev za dodatne frekvence kandidirala zgolj T-2 in Telekom Slovenije, medtem ko se A1 Slovenija in Telemach za to nista odločila. T-2 je pridobil spekter na frekvenčnih območjih 2300 – 2320 MHz in 2390 – 2400 MHz (torej v ozkih pasovih 20 in 10 MHz) v skupno 37 občinah, mnogih od teh mestnih in za to plačal večji del (skoraj 1,1 milijona) od skupno skoraj milijona in pol evrov, kolikor je z dražbo iztržila država. Ta operater je v istem frekvenčnem območju pridobil spekter že na omenjeni dražbi – medtem ko se ostali trije večinoma osredotočajo na druge dele spektra – in bo po lastnih besedah dodatnega uporabil za povečanje kapacitet tako v omrežju 5G kot 4G. Uporabiti ga namerava tudi za pametne tovarne in za nadomestek fiksnega dostopa, pri čemer so frekvence pridobivali pretežno v občinah, kjer so že prisotni tudi z optičnim omrežjem, kar nakazuje na to, da nameravajo kombinirati obe tehnologiji.  

Telekom Slovenije se je na razpisu potegoval za frekvence v območju 3400 – 3420 MHz in jih pridobil v ducatu občin, med drugim v Ljubljani in Mariboru, za kar je odštel nekaj več kot 330 tisoč evrov. O tem, za kakšen namen bodo uporabili novo pridobljeno dobrino še nočejo govoriti, odgovorili so zgolj, da bodo »razvijali in omogočali napredne 5G-storitve za različne primere uporabe.«

Poleg teh dveh operaterjev so frekvence pridobila še podjetja Cablex-T, Cablex-M, Cablex Plastik (2.100 evrov), Cinkarna Celje (9.200 evrov), Luka Koper (10.840 evrov) ter občini Ilirska Bistrica  1.300 evrov) in Ajdovščina (3.800 evrov).

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Dodatne frekvence za T-2 in Telekom Slovenije appeared first on Tehnozvezdje.

Danes zjutraj so lahko uporabniki ponudnika HoT-a v obvestilni vrstici svojega telefona zaznali napis 5G, če seveda imajo ustrezno napravo in so na območju, ki ga pokriva signal najnovejšega omrežja A1 Slovenija. Za priklop v omrežje 5G jim ni treba storiti ničesar, prav tako za uporabo te tehnologije ni nikakršnega doplačila. »Mobilno omrežje 5G omogoča veliko večje hitrosti prenosa podatkov, krajši odzivni čas z nizko zakasnitvijo in učinkovito povezovanje velikega števila naprav,« so zapisali v Hofer Telekomu. Omrežje pete generacije operaterja A1, v katerem gostuje HoT, sicer po zadnjih podatkih dosega 58-odstotno pokritost prebivalstva, do konca leta naj bi pokritost dvignili na 60 odstotkov.

Doslej so paketi v ponudbi HoT večinoma omogočali osnovno hitrost prenosa podatkov 20/5 Mb/s, z doplačilom dveh evrov na mesec pa 50/10 Mb/s. Po novem ima paket HoT Extra vključeno hitrost kar 1000/200 Mb/s. V ostalih dveh paketih (Maxi in Mini) so jo dvignili na 150/50 Mb/s. Za enako ceno dveh evrov je mogoče tudi tu dobiti 1000/200. Paketa mobilnega interneta (Giga in Giga+) imata po novem prejšnjo doplačljivo hitrost, torej 50/10 Mb/s, tudi tu pa je na voljo opcija za pohitritev. Vključene količine ostajajo enake, kar pomeni 150, 80 in 6 GB v »govornih« paketih ter 300 in 30 GB v internetnih.

»Ostajamo zvesti svojim obljubam, da so novosti v paketih na voljo vsem uporabnikom, brez doplačil in administrativnih stroškov. Ob velikih količinah vključenega prenosa podatkov v vseh paketih izboljšujemo uporabniško izkušnjo še z večjo hitrostjo prenosa podatkov. Ta bo na voljo tako uporabnikom, katerih mobilne naprave omogočajo uporabo omrežja 5G, kot tudi ostalim uporabnikom, katerih naprave podpirajo tehnologijo LTE,« je v pripravljeni izjavi izpostavila direktorica Hofer Telekoma Eva Aljančič.

Ta ponudnik je po najnovejših podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve tudi presegel 5-odstotni tržni delež na trgu mobilne telefonije v Sloveniji. To mu je uspelo v malo več kot petih letih, pri čemer mu na začetku večina poznavalcev ni pripisovala veliko možnosti, da doseže 10 tisoč uporabnikov, a je zdaj pri več kot 130 tisočih in po lastnih navedbah še vedno beleži rast.

The post HoT s 5G in 5-odstotnim tržnim deležem appeared first on Tehnozvezdje.

Na začetku je Telekom Slovenije 5G ponudil v naročniškem paketu Naj 5G, ki prinaša hitrosti do 450/100 Mb/s in 300 GB prenosa podatkov na mesec. Naročnikom ostalih paketov pa kot opcijo za tri evre na mesec v »promocijskem« obdobju, ki naj bi se izteklo konec tega meseca, s poletjem naj bi šla cena na »polnih« šest evrov. Kar se verjetno ne bo zgodilo, kajti vodilni operater je medtem že opravil spremembo.

Po novem je tako mogoče v skoraj vseh naročniških paketih vključiti opcijo Hitri internet 4G/5G. Opcija kljub malce dvoumnemu imenu v bistvu nima kakšne zveze s 4G oz. LTE, kajti ta tehnologija je na voljo privzeto vsem uporabnikom. Prinaša namreč dostop do omrežja 5G z enako hitrostjo prenosa podatkov, kot jo ima uporabnik vključen v paket, ter še storitvi VoLTE in VoWiFi. Prva je ključna za 5G, saj preklapljanje nazaj na starejše tehnologije (3G ali 2G) za pogovore ni več zaželena metoda. Opcijo je mogoče vključiti v Mojem Telekomu ali z SMS-om s ključno besedo 5G na 1918.

Vključijo si jo lahko naročniki z naslednjimi paketi: Naj A, Naj B, Naj C, NekiNeki, paketi Druge številke, paketi SIM 2, NEO Svet A, NEO Svet B, NEO Svet C, NEO Super Net, Mobilni Net Napredni, Mobilni Net Enostavni, Mobilni net Brezskrbni. Doplačila zanjo torej ni, hitrost pa je, kot rečeno, enaka kot pri LTE. Seveda teoretična, ki jo je le redko mogoče dosegati. Če vzamemo paket NekiNeki, je to 300/50 Mb/s. Ključna poanta naj bi bila razbremenitev omrežja 4G, ki je postalo že precej zasedeno. Dokler si 5G deli frekvence s 4G, sicer kakšne večje koristi ne bo, ko pa bo novo omrežje delovalo tudi na drugih frekvencah, na začetku verjetno v pasu 3600 MHz, se bo že lahko poznalo. Za 5G je treba imeti ustrezen telefon, ki ga ni treba nujno kupiti pri Telekomu, lahko je tudi kakšen drug model, ki ga ta operater ne prodaja.

Preberi še

Prihodnost mobilnosti predpostavlja veliko odrekanja in prilagajanja namesto dozdajšnje svobode?

Kdor bi vseeno rad višjo hitrost, jo lahko doplača za prej omenjeno ceno. Stara opcija za 5G je namreč postala Hitri internet 4G/5G 450/100. Z njo ima naročnik pritočno hitrost (download) 450 Mb/s in odtočno (upload) 100 Mb/s. Tudi to storitev je mogoče vklopiti na portalu ali v aplikaciji Moj Telekom oz. s sporočilom SMS s ključno besedo 5G450, poslanim na številko 1918. Kaj bo po 30. 6., ko naj bi se izteklo obdobje polovične naročnine, ki znaša tri evre, za nekatere naročnike pa 1,5 evra na mesec, se v Telekomu še niso odločili.  

Ali je višja hitrost odločilna prednost, je vprašljivo. Na določenih lokacijah jo je zagotovo mogoče dosegati, a s tako hitrim prenašanjem vsebin tudi precej pred koncem meseca doseči v naročniški paket vključeno kvoto prenosa podatkov.

Operaterji sicer čakajo na odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki jim bodo omogočile uporabo frekvenc, pridobljenih na nedavni dražbi. Vsaj dva od njih po neuradnih informacijah nameravata 5G na frekvenci 3600 MHz, ki omogoča gigabitne hitrosti prenosa podatkov, v večjih mestih zagnati jeseni, verjetno najkasneje oktobra. Tretji bi utegnil presenetiti in to storiti že prej, seveda pa mora počakati, da ima v rokah papirje.

Naslovna fotografija: ZTE

The post Telekomovi naročniki z ustreznim telefonom se lahko brez doplačila povezujejo v 5G appeared first on Tehnozvezdje.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je na večfrekvečni dražbi, drugi tovrstni doslej, ponudila frekvenčne pasove 700, 1500, 2100, 2300 in 3600 MHz ter še t. i. milimetrske valove 26 GHz. Operaterji so kupili ves razpoložljivi spekter, natančna vrednost, ki bo kapnila v državni proračun, je 164.236.603 evrov. To je 2,37-krat več od seštevka izklicnih cen po posameznih »lotih«, ki je znašal 69 milijonov evrov. Operaterji morajo frekvence plačati v 15 dneh, do začetka junija pa naj bi dobili odločbe o dodelitvi posameznih frekvenčnih pasov. Vsi so v osnovi namenjeni mobilni telefoniji, vendar tehnološko nevtralni (torej se lahko operaterji poljubno odločajo za tehnologije 5G in starejše), večino bo mogoče začeti uporabljati takoj, le pas 2100 MHz od 22. septembra, ko se iztečejo prejšnje odločbe iz l. 2006, in pas 2300 MHz z začetkom prihodnjega leta.

Način draženja je bil tokrat nekoliko manj kompleksen kot prejšnjič, saj se je Akos odločil za drugačno vrsto dražbe (eSMRA), kar se je po besedah direktorice Tanje Muhe izkazalo za dobro odločitev. Muha je ocenila, da je agencija izpolnila tri glavne cilje, ki si jih je zadala – omogočiti učinkoviti izrabo frekvenčnega spektra, ohraniti konkurenco med ponudniki in frekvence prodati po tržni ceni. Glede na to, da po dražbi ni ostalo nič nezasedenega spektra, da je bila cena bistveno višja od izklicne in pravzaprav enaka kot na razvpiti prejšnji dražbi (ki so ji mnogi očitali preveliko zahtevnost in navijanje cen) in da so iz postopka trije operaterji izšli z zelo podobnim izhodiščem za ponujanje storitev, bi se tej oceni dalo pritrditi.

Operaterji so si sicer frekvence, ki so bile na voljo, razdelili takole:

Telekom Slovenije in Telemach bosta resda plačala skoraj enako ceno, toda prvi bo zanjo dobil več spektra. To je specifika dražbe, kjer je treba določene lote tudi malce preplačati, da jih dobiš. Kar še toliko bolj dokazuje primer A1, ki bo plačal deset milijonov evrov manj od omenjenih dveh, a je dobil le malo manj spektra v pasovih 3600 MHz ter 700 MHz (kjer je tudi Telemach dobil manj od Telekoma). Najbolj pa bo svoje frekvence preplačal T-2, saj je dobil le en lot v pasu 2100 MHz ter enega v pasu 2300 MHz, kar je lahko posledica napačne strategije med draženjem. Ob upoštevanju tega, kar bo septembra izgubil, bo teh 60 MHz tudi celoten spekter, ki ga bo premogel. Veliko vprašanje je, kakšne storitve se da s tem ponujati. Telemach bo imel (brez upoštevanja 26 GHz) skupno 310 MHz, A1 400 MHz in Telekom Slovenije 435 MHz.

Če malce poenostavimo, morajo operaterji do konca leta s signalom pokriti vsaj 75 odstotkov prebivalcev enega večjega mesta. Vsi bi torej, spet poenostavljeno, kajti frekvence so tehnološko nevtralne, morali še letos ponujati storitve 5G. Kar večina tudi napoveduje, vendar še ne govori o konkretnih načrtih.

V Telekomu Slovenije, ki za zdaj edini ponuja 5G v Sloveniji (na frekvenčnem pasu 2600 MHz), so izrazili zadovoljstvo nad zaključkom in razpletom dražbe. »V postopku dražbe smo pridobili ves potreben in načrtovan frekvenčni spekter, s katerim bomo tako zasebnim uporabnikom in podjetjem kot operaterjem, ki gostujejo v našem omrežju, tudi v prihodnje zagotavljali storitve. Nadgradili bomo naše obstoječe omrežje 5G, ki smo ga vzpostavili oktobra lani, in s katerim pokrivamo prek 32 odstotkov prebivalstva.«

V A1 so prav tako poudarili, da so dobili to, po kar so prišli. »Za nami je še ena uspešna dražba, pridobili smo vse frekvence, ki smo jih želeli. Slovenski operaterji smo v primerjavi s konkurenti iz tujine s frekvencami tudi sicer zelo dobro opremljeni. Zato ni bojazni, da bi Slovenija zaostajala v razvoju telekomunikacijskih storitev. V A1 Slovenija bomo že v prihodnjih mesecih začeli z uvajanjem tehnologije 5G, njene prednosti bo v prvi fazi spoznala predvsem industrija. Z dražbo pa smo povečali tudi kapacitete za nadaljevanje strategije pokrivanja ruralnih območij s hitrim širokopasovnim internetom,« je v pripravljeni izjavi poudaril predsednik uprave Dejan Turk.

T-2 in Telemach za zdaj svoje uspešnosti na dražbi še nista komentirala.  

The post Frekvence za 5G razdeljene: Akos, A1, Telekom in Telemach so z izidom dražbe lahko zadovoljni, T-2 najbrž ne appeared first on Tehnozvezdje.

Danes se je iztekel za dva tedna podaljšani rok za prijavo na razpis, ki je osnova za sodelovanje na večfrekvenčni dražbi frekvenc, predvidoma marca ali aprila. V Akosu so tudi že izvedli javno odpiranje ponudb, vendar so pri tem prijavljena podjetja imenovali samo s šiframi. »Do roka za oddajo ponudb, ki se je iztekel danes ob 11. uri, je agencija prejela 4 ponudbe. Ker je javni razpis anonimen, bo identiteta ponudnikov znana šele po zaključku dražbe,« so zapisali v agenciji. Svojo namero za prijavo je javno napovedal T-2, prav tako so v Telemachu poudarili, da se bodo od letos naprej osredotočali na tehnologijo 5G, kar lahko počnejo zgolj z dodatnimi frekvencami. Telekom Slovenije je omrežje 5G že zagnal in za njegovo nadaljnjo širitev ter pohitritev prav tako potrebuje dodatne frekvenčne pasove. Ostane le še A1, ki je pred časom že demonstriral novo tehnologijo, a kasneje o njej ni veliko govoril, za svojo konkurenčnost pa jo na srednji in dolg rok potrebuje, kakor tudi frekvence.

Iz Akosa so še sporočili, da so ponudbe vsebovale vse obvezne elemente v skladu z razpisno dokumentacijo. »V nadaljevanju bo komisija za vodenje javnega razpisa preverila ustreznost dokumentov, priloženih v ponudbah, ter pripravila poročilo, v katerem bo navedla, ali posamezni ponudniki v celoti izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na javnem razpisu.« Nato bo sledila izvedba dražbe, na kateri bodo na voljo frekvenčni pasovi 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. V večini pasov frekvence za mobilne komunikacije razdeljujejo prvič, izjema je pas 2100 MHz, v katerem se prihodnje leto iztečejo obstoječe odločbe. Vsak operator bo lahko kupil največ 2 x 35 MHz skupaj v (FDD) pasovih 700 MHz, 800 MHz in 900 MHz; 160 MHz v pasu 3600 MHz TDD; 800 MHz v pasu 26 GHz TDD in 425 MHz skupaj v pasovih 700 MHz FDD, 2100 MHz FDD, 2300 MHz TDD in 3600 MHz TDD, vključno z že obstoječimi pravicami do uporabe frekvenčnih pasovih 800 MHz FDD, 900 MHz FDD, 1800 MHz FDD in 2600 MHz FDD in TDD.

Akos je tudi zaključil dražbo za »dodelitev frekvenc za zagotavljanje poslovno kritičnih komunikacij M2M preko namenskih omrežij v frekvenčnem pasu 700 MHz.« Na dražbi sta sodelovala dva ponudnika, frekvenčni blok 2 x 3 MHz (733 – 736 MHz/788 – 791 MHz) pa je pridobilo kranjsko podjetje BeeIN, ki je zanj ponudilo 970 tisoč evrov.

V BeeIN izpostavljajo, da je njihov namen »pospešiti digitalizacijo slovenske industrije, predvsem področij energetike, logistike in pametnih tovarn.« Kot so še dodali, so morala za kritično infrastrukturo slovenska podjetja in institucije v preteklosti postavljati in upravljati lastna omrežja, odslej pa se bodo tudi za ta namen lahko zanašala na zunanjega ponudnika. Če jih bo ta seveda uspel prepričati s svojimi storitvami, dodajamo mi.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Stari znanci v boju za frekvence za 5G appeared first on Tehnozvezdje.

Prvoten predlog Akosa je bil dvig na 10/2 Mb/s, vendar so po prejetih pripombah Telekoma Slovenije in ostalih zainteresiranih »odtočno« hitrost prepolovili. Glede na zdajšnjo pa še vedno predstavlja dvakratno povišanje. Hitrost 10/1 so zapisali v odgovore na prejete pripombe in za Tehnozvezdje tudi potrdili, da bo taka ostala v končnem splošnem aktu, ki ga bodo v kratkem, morda že ta petek, objavili v Uradnem listu. Univerzalna storitev sicer predstavlja nabor telekomunikacijskih storitev, ki morajo biti na voljo in mora imeti do njih dostop vsak državljan. Med temi je tudi širokopasovni dostop do interneta, izvajalec univerzalne storitve pa je Telekom Slovenije. Kdor se torej doslej ni mogel naročiti na paket z višjo hitrostjo, mu je Telekom moral omogočiti omenjenih 4 Mb/s v eno in 512 kb/s v drugo smer.

Zagotovo bi si marsikdo želel višjih hitrosti. Tako je denimo društvo Digitas v pripombah menilo, da sta delo in šolanje na daljavo »zahteve glede pasovne širine in kakovosti storitev dostopa do interneta dvignila na višjo raven,« zaradi česar bi bilo treba razmisliti o višjih hitrostih. Tudi v podjetju Rune Enia, ki po nekaterih krajih v Sloveniji gradi optično omrežje, so bili mnenja, da bi morala biti osnovna hitrost vsaj 30 Mb/s. Pri čemer se sklicujejo na to, da regulator mora postaviti tako hitrost, če jo uporablja vsaj 80 odstotkov gospodinjstev. Vendar v Akosu odgovarjajo, da podatek, da ima takšen odstotek gospodinjstev na voljo hitrost čez 30 megabitov, še ne pomeni, da jo imajo vsa tudi naročeno in jo potrebujejo. Po zadnjih podatkih iz tretjega četrtletja 2020 ima hitrost na 30 Mb/s naročenih 63,34 odstotkov gospodinjstev.

Svet za elektronske komunikacije je želel doseči, da bi Akos podrobneje določil, kaj pomeni 10/2 oz. zdaj 10/1 Mb/s. Da naj bi bila to »običajna« hitrost, ki je razpoložljiva 90 odstotkov časa in znaša vsaj 80 odstotkov maksimalne hitrosti. V Akosu poudarjajo da gre pri univerzalni storitvi za najmanjši nabor storitev in da so zaradi tega pri svojih ocenah konservativni. Po njihovem mnenju bo ob začetku veljave nove hitrosti – 60 dni po objavi v Uradnem listu, torej nekje sredi aprila – tudi že vidno upadanje potreb po dodatnih kapacitetah zaradi šolanja na daljavo in dela od doma.

Zanimiv pa je bil prispevek Telekoma Slovenija. Ta je najprej spomnil na načrt države (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020), po katerem naj bi bila že lani 96 odstotkom prebivalcev Slovenije na voljo hitrost vsaj 100 Mb/s, preostalim pa vsaj 30 Mb/s. Če bi država ta načrt uresničila, bi vsi že imeli višjo hitrost od zdaj predlagane, so (ne sicer s temi besedami, a s tem pomenom) zapisali v Telekomu. Dodali so še, da hitrost 10/2 ni (več) tržno zanimiva. V Akosu se glede doseganja cilje države niso opredeljevali, odgovorili pa so, da so pri določanju prenosne hitrosti znotraj univerzalne storitve zavezani zakonodaji, ne podatku, katera hitrost je trenutno najbolj komercialno zanimiva. In se hkrati začudili, da vodilni operater v nadaljevanju predlaga nižjo odtočno hitrost, ki je za končnega uporabnika še manj zanimiva.

V Telekomu so namreč zapisali, da brez večjih vlaganj ne morejo zagotoviti več kot 512 Kb/s na bakrenem omrežju in da bi morali pri zahtevi po dveh megabitih na brezžična omrežja (LTE in kasneje verjetno 5G) preseliti 65 tisoč priključkov. V Akosu se s to oceno sicer niso strinjali, a so zapisali, da razumejo zaskrbljenost Telekoma, in so tako izbrali srednjo možnost. Hitrost proti omrežju so postaviti na en megabit na sekundo, kar bo najbrž pomenilo manj »selitev« na mobilne rešitve. Telekom se je še obregnil ob oglaševanje Telemacha, češ da ima »najboljše mobilno omrežje,« in bi ga morala agencija zato prav tako upoštevati v svoji analizi. Toda v Akosu so odgovorili, da lahko med alternativami upoštevajo samo tiste, ki so dejansko dostopne na trgu. Telemach pa mobilnega dostopa na fiksni lokaciji, podobno kot denimo A1, ne ponuja. Zato njegovo mobilno omrežje ne predstavlja enakovredne alternative pri širokopasovnem dostopu do interneta.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Akos hitrost dostopa do interneta v univerzalni storitvi postavlja na 10/1 Mb/s. appeared first on Tehnozvezdje.

Lansko leto je bilo zanje razburljivo. Ne toliko zaradi novih tehnologij in storitev, temveč predvsem zaradi obremenitev, ki so jih bila (in so jih še) deležna njihova omrežja. Pa tudi zato, ker so morali v dokaj kratkem času iznajti prilagojene in povsem nove načine, kako doseči naročnike in prodajati tako storitve kot fizične izdelke. Kot v večini podjetij so morali tudi delo organizirati drugače, pri čemer pa so zaradi infrastrukture na različnih lokacijah in ker se vsega upravljanja ter vzdrževanja omrežja ne da izvajati na daljavo (od doma) imeli še nekaj več izzivov. Po drugi strani se kaj dosti ne morejo pritoževati, saj so ena od redkih panog brez padca prihodkov, kvečjemu so postale njihove storitve še bolj nujne in neizbežne. Brez dostopa do interneta in telefonije ne moremo, domači »televizijski« zabavi pa se tudi nočemo odpovedati, še zlasti v takih časih, ko smo (oz. moramo biti) pretežno doma. Kar med drugim pomeni, da je še toliko pomembnejši odnos do naročnikov in pomoč prek klicnih centrov in na druge načine. Na srečo večjih pritožb glede tega nismo zasledili, so pa bile menda kar dolge čakalne dobe za priklope in namestitev opreme.

Pomembna brenčavka lanskega leta je bila 5G. Industrija je nameravala na sejmu MWC v Barceloni zagnati ultra pomp okrog nove omrežne tehnologije, seveda pa je vse skupaj sovpadlo z začetkom pandemije in odpadlo. Kljub temu so operaterji gradili in vklapljali omrežja, proizvajalci telefonov pa širili podporo za »novo generacijo« v vedno nižje cenovne razrede. Poskušali so ustvarjati vtis, da je ta lastnost že pomembna pri odločanju za nakup, čeprav za večino ni in najbrž niti letos še ne bo. Omrežje 5G deluje tudi v Sloveniji, saj je Telekom Slovenije del frekvenc namenil sobivanju četrte in pete generacije.

Letošnja verjetno najbolj zanesljiva napoved se navezuje na ta zadnji vidik in na novico, ki smo jo zabeležili tik pred božičem. Takrat je namreč Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) objavila razpis za frekvence za mobilno telefonijo. Operaterji, ki so bodo (pravilno) prijavili na razpis, se bodo za frekvence potegovali na dražbi, najverjetneje (če ne bo kakšnih zapletov) aprila. Poleti bodo verjetno dobili odločbe (dovoljenja) za uporabo frekvenc in glede na zahteve iz razpisa bodo morali vsaj na nekaterih frekvenčnih pasovih v najmanj enem večjem mestu v treh mesecih zagnati omrežje. V praksi bo to verjetno Ljubljana, toda postavljati omrežje zgolj v prestolnici nima pravega smisla, zato lahko pričakujemo več konkretnih omrežij 5G do konca prihodnjega leta. Pokritost najbrž še ne bo spektakularna in vse skupaj bo premalo, da bi bila podpora za 5G pri telefonu (ali drugi napravi) pomemben dejavnik, vsekakor pa bo ob letu osorej peta generacija mobilnih omrežij tudi v Sloveniji vsaj blizu temu, da postane množična in vsakdanja.

Po lanskih zvišanjih hitrosti na optiki najbrž zdaj nekaj časa veliko dodatne iniciative glede tega ne bo. Za pohitritve na bakrenem omrežju verjetno ni realnih možnosti, ker jih tehnologija xDSL ob vseh trikih preprosto ne omogoča. Zelo lepo pa bi bilo, če bi operaterji s trojčki uskladili še hitrosti v samostojnih paketih dostopa do interneta. Seveda bi bil vesel še koraka naprej, da bi bilo 2021 končno leto, ko bi kateri od operaterjev dal resen poudarek na ponujanje dostopa do interneta brez vse ostale televizijske in telefonske navlake zraven, vendar prav visokega zneska na uresničitev te večne želje ne bi upal staviti.

Telekom je medtem dobil 100 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke za širjenje optičnega omrežja. Kot pravijo, bodo s tem financirali »nadaljnjo širitev in nadgradnjo dostopovnega optičnega omrežja z gigabitnimi hitrostmi do vključno leta 2023, tako v urbanih središčih kot ruralnih območjih.« Letos bi moral konkretno število priključkov prinesti tudi projekt Rune. Kar še zdaleč ne pomeni, da bomo kmalu vsi na optiki ali vsaj kabelski kombinaciji optike in »koaksa«, toda določeni premiki se vendarle dogajajo. Akos pa medtem menda razmišlja o novem dvigu hitrosti, ki jo zapoveduje univerzalna storitev. Ta od aprila 2018 določa, da mora biti vsakomur na voljo vsaj dostop do interneta s hitrostjo 4 Mb/s v eno in 512 kb/s v drugo smer. Pandemijske razmere so pokazale, da so za vse delovne, izobraževalne in razvedrilne vsebine potrebne bistveno višje hitrosti, tako proti uporabniku kot proti omrežju.

Za naročnike bi bil lahko dobrodošel novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), vendar jesenski predlogi niso bili najbolj spodbudni. Poziv Zveze potrošnikov (ZPS), naj vezava velja tudi za operaterja, da ta ne bi mogel naročniku v času vezave spreminjati pogojev, bo verjetno ustal neuslišan, naj bi bile pa ugodnosti zaradi vezave poslej predstavljene drugače, kot popust na naročnino ali druge storitve, in ob predčasni prekinitvi pogodbe zaradi sprememb na operaterjevi strani (podražitev) ne bi bilo treba ničesar odplačevati. Toda predlog je predvideval plačilo nadomestila za uporabo terminalske opreme tudi v primeru, če jo uporabnik vrne. V ZPS so prepričani, da je to v nasprotju z direktivo oz. napačen prenos direktive v naš zakon. Upajmo, da bodo pisci zakona določbo popravili.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Napovedi, pričakovanja in želje za 2021 – Operaterji appeared first on Tehnozvezdje.

Na razpisu oz. dražbi, ki mu bo sledila, bodo na voljo frekvenčni pasovi 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. V večini pasov frekvence za mobilne komunikacije razdeljujejo prvič, izjema je pas 2100 MHz, v katerem se prihodnje leto iztečejo obstoječe odločbe, ta pas pa operaterji večinoma še vedno uporabljajo za tehnologijo tretje generacije. Razdelitev je taka:

V osnovi bodo frekvence tehnološko nevtralne – znotraj mobilne telefonije, kajti za druge namene jih ne bo mogoče uporabljati –, toda operaterji, ki bodo pridobili spekter v pasovih 700 MHz, 3600 MHz ter 2100 MHz in 2300 MHz (prva dva sta, recimo temu primarna, druga dva pa sekundarna pasova) bodo morali že v roku treh mesecev po izdaji odločb začeti ponujat storitve prek tehnologije 5G v vsaj enem od večjih mest, do konca leta 2025 pa izpolniti še dodatne obveznosti, povezane z omrežji pete generacije. Splošna obveznost za uporabno frekvenc je sicer začetek ponujanja storitev na območju enega večjega mesta v roku enega leta in ponujanje v vseh večjih mestih ter uporaba vseh frekvenčnih pasov v roku petih let.

Večja mesta so glede na razpis: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.

Za frekvence pod 1 GHz (torej na tem razpisu 700 MHz) veljajo še dodatne zahteve. Tisti operaterji, ki v tem območju že ponujajo storitve (A1, Telekom Slovenije in Telemach), jih morajo izpolniti do konca l. 2025, morebitni novi imetniki (verjetno T-2) pa bodo imeli tri leta več časa. In sicer bodo morali pokriti 99 odstotkov avtocest in hitrih cest ter prebivalstva Republike Slovenije, vsaj 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest I. in II. Reda ter vsaj 60 odstotkov aktivnih železnic s potniškim prometom (vendar ne znotraj vlakov).

Operaterji, ki bodo imeli manj kot 2×25 MHz spektra pod 1 GHz bodo morali zagotoviti bitne hitrosti najmanj 10 Mb/s proti uporabniku (download) in 2 Mb/s od uporabnika proti omrežju (upload). Operaterji z vsaj 2×25 MHz spektra pod 1 GHz pa bodo morali zagotoviti najmanj 30/3 Mb/s. A1 in Telekom imata že zdaj oba po 2×25 MHz, Telemach bo to mejo skoraj zanesljivo presegel po dražbi, medtem ko je T-2 verjetno ne bo.   

Noben operater ne bo mogel kupiti »preveč« spektra, saj je regulator znova postavil omejitve, t. i. spektralne kape, ki se seštevajo s tem, kar imajo operaterji že z obstoječimi odločbami. Omejitve so take:

• 2 x 35 MHz skupaj v (FDD) pasovih 700 MHz, 800 MHz in 900 MHz,

• 160 MHz v pasu 3600 MHz TDD,

• 800 MHz v pasu 26 GHz TDD,

• 425 MHz skupaj v pasovih 700 MHz FDD, 2100 MHz FDD, 2300 MHz TDD in 3600 MHz TDD, vključno z že obstoječimi pravicami do uporabe frekvenčnih pasovih 800 MHz FDD, 900 MHz FDD, 1800 MHz FDD in 2600 MHz FDD in TDD.

Pri tem se v 425 MHz upošteva povezava v obe smeri, torej se 2×10 MHz šteje za 20 MHz. Zanimivo bo predvsem draženje v pasu 700 MHz FDD, ki je še posebej atraktiven za pokrivanje podeželja in tudi najdražji, saj si lahko vseh šest lotov (enakomerno) razdelijo obstoječi imetniki spektra pod 1 GHz, povsem mogoče pa je, da bi se želel vriniti še kdo. T-2 je denimo nedavno sporočil, da je začel testirati tehnologijo 5G in da se na tej dražbi namerava potegovati za frekvence.

Če bi regulator po izklicnih cenah prodal celoten spekter, ki je na voljo, bi s tem iztržil dobrih 69 milijonov evrov. Pričakujemo pa lahko, da bo vsaj v nekaterih frekvenčnih pasovih draženje cene še konkretno povišalo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Akos objavil razpis, dražba za frekvence verjetno aprila appeared first on Tehnozvezdje.