Prvi se je preizkusil Sony, čez čas mu je sledil Insta360 in zdaj še DJI. Če smo čisto natančni, slednji ima skoraj enopalčno tipalo, meri namreč 1/1,1 palca, a mu bomo pogledali skozi prste in ga šteli med akcijske kamere z večjim tipalom. Manjka začetnik trenda tovrstnih naprav, Gopro, za katerega smo dobili občutek, da se nikakor ne more pobrati in ga kitajski proizvajalci prehitevajo po levi in desni.

V tem, lahko bi rekli prenatrpanem segmentu, lahko z gotovostjo rečemo, da uspeh ni sam po sebi zagotovljen. Vsi se trudijo z takšnimi ali drugačnimi rešitvami, tako strojnimi kot programskimi, DJI tu ni izjema. Slednji z majhnim vmesnim preskokom med prvo in tretjo različico vztraja pri klasični kvadratni obliki z zaobljenimi robovi in zaslonoma na prednji in zadnji strani. S tem so ubili več muh na en mah, zadovoljili so vse, ki prisegajo na selfije in obenem tudi vlogerje, ki lahko na ta način zelo dobro določijo kadre. Dva gumba, za vklop in sprožilec sta poleg 2,5-palčnega zaslona na dotik dovolj za vse nastavitve. Ko si enkrat nastavite kamero po meri, lahko te nastavitve shranite pod lastne nastavitve, ki jih preklapljate z gumbom za vklop. Slednje pride prav še posebej pod vodo, ko je zaslon na dotik praktično nemogoče uporabljati.

Tipalo je tokrat takšne vrste, da omogoča snemanje v kvadratnem razmerju in s tako ležeče kot pokončno kadriranje. Najvišja ločljivost posnetkov je 38 milijonov točk oziroma pri videu 8K. Pri snemanju 8K kamera sicer zmore 30 sličic na sekundo, pri 4K oziroma HD-ločljivosti pa do 120 oz. 240. Najkrajši čas zajema je 1/8000 sekunde, najdaljši 30 sekund in zmore zajeti do 10 posnetkov na sekundo v načinu JPEG. Kar novinca še dodatno ločuje od konkurence je spremenljiva zaslonka v razponu od f/2 do f/4. V fotografskem svetu dokaj malo, a vendarle dovolj, da ne potrebujete takoj sivega (ND) filtra, na nočnih posnetkih pa dobite zvezdice pri točkovnih virih svetlobe. Dokaj impresivne številke za napravo, veliko 72,8 × 47,2 × 33,1 mm in težko 147 gramov. Tudi avtonomija baterije do štirih ur snemanja v razločljivosti HD ali ure in pol v 4K govori v njen prid.

Poleg klasičnih načinov zajema videa pozna Action 6 tudi nočni način, portretni način, hyperlapse, sledenje objektu ter za resno obdelavo videa profil D-Log. A tisto najbolj zanimivo je, kot rečeno, snemanje v kvadratnem načinu, kjer vsaka stranica premore 3840 pik. S slednjim lahko z enim posnetkom naredite tako ležeči kot pokončni video, ne da bi izgubili kvaliteto. Umirjevalnik slike je seveda elektronski in svoje delo odlično opravi, čeprav znate občasno videti kakšne čudne preskoke. Ker je kot zelo širok praktično ne rabite dodatnega stabiliziranega stojala, dovolj je roka. Video del je vsekakor več kot zadovoljiv, malo več smo pričakovali pri fotografskem, predvsem na račun zaslonke. Iz nam neznanega razloga kamera zelo rada posega po kratkih časih in s tem višjih občutljivostih, ki se v načinu RAW hitro spremenijo v šum. Ta je sicer dobro nadziran tudi pri višjih občutljivostih, do ISO 6400, a tam pride do težav v temnih in svetlih delih, kjer  se vidi, da jim tipalo ni kos. Vsekakor bolje kot pri predhodnikih, a tu je še kar nekaj možnosti za izboljšavo.

Kamera je vodotesna do globine 20 metrov, kar je več kot dovolj za potapljanje na dah, za več je potrebno poseči po dodatnem ohišju. Med zanimivejšimi dodatki sta na voljo dve predleči, makro in ultraširokokotna, ki razširi vidni kot iz 155 na 182 stopinj. Action 6 ima seveda podporo za DJI snemalnike zvoka, z njimi se poveže preko Bluetooth povezave, a preverjeno delujejo tudi druge naprave, ki jih priklopimo na vhod USB-C.

DJI-jeva novinka je torej skočila konkreten korak naprej, ki jo naredi zanimivo za široko paleto uporabnikov. Tudi cena (379 evrov) je konkurenčna in primerljiva z drugimi, vprašanje je le, kako boste izkoristili vse nove možnosti.

Posodil: Onedrone, d. o. o.

HVALIMO:

• Možnost snemanja v razmerju 1:1 pri ločljivosti 4K
• Spremenljiva zaslonka
• Solidna kakovost slike

GRAJAMO:

• Poseganje po kratkih časih pri fotografiji in s tem visoki občutljivosti
• Snemanja 8K ni v »kvadratnem« načinu

The post DJI Osmo Action 6: Kvadrat za srečno šestico (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Kitajsko podjetje Insta360 ne samo, da dominira na področju 360-stopinjskih kamer, je pravzaprav eno redkih, ki se mu resno posveča. Vendar se je doslej že izkazalo z inovativnostjo in vsestransko uporabnimi napravami. Njihova serija X je zdaj prišla do številke štiri, kar bi moralo v praksi pomeniti, da je izdelek že zrel in dodelan praktično na vseh področjih.

Začnimo tam, kjer bo marsikdo takoj privzdignil obrvi, saj novinka snema 360-stopinjski video v najvišji ločljivosti 8K. Skok s prejšnjih 5,7K je kar konkreten in omogoča tudi izvoz »kadrirane« slike v boljši kakovosti, četudi je še vedno najbolj priporočljivo uporabljati polno visoko razločljivosti. Ravno prek izdelkov Insta360 so 360-stopinjske kamere našle svojo pravo nišo. Namreč v načelu, »Posnemi vse, kadriraj pozneje.« S prejšnjo razločljivostjo izvirnega posnetka smo bili na meji za končni rezultat v 1080p, zdaj je pik dovolj. Prav tako ni zanemarljiv najvišji bitni pretok 200 Mb/s, kar po drugi strani da video, ki ga bo morda kakšen računalnik malce težje »prežvečil.«

X4 prinaša še nekaj bonbončkov. Razločljivost 11K za časovni zamik in 72 milijonov točk za fotografijo ter video 4K pri 100 sličicah na sekundo. Za primerjavo, prejšnji model je 100 fps zmogel pri razločljivosti 3K in nudil najvišji pretok 120 Mb/s. Kamera se je na ta račun tudi malo povečala, zaslon je dobil še nekaj dodatnih milimetrov in z izboljšano elektroniko ter večjo baterijo zmore snemati v 5,7K približno dve uri, medtem ko bo z 8K manj. Vendar bo v praksi treba prekiniti prej, kot bi izdihnila baterija, saj se pri takem snemanju naprava bolj segreva in se zna preventivno izključiti.  

Novinka je kot že omenjeno v primerjavi s predhodnico rahlo zrasla, a je še vedno kamera, ki jo brez težav damo v žep. Na prednji strani je velik zaslon, pod njim dva gumba, zadnja stran je po novem narebrena. Zaslon je zdaj podobno velik, kot smo jih bili vajeni svoje čase na mobilnih telefonih in je s tem še pridobil na uporabnosti. Štirje gumbi več kot zadoščajo za upravljanje, dvema lahko nastavimo različne funkcije. Tako je lahko en dodaten sprožilec, drugi pa hitri izbirnik za način snemanja. Objektiva imata vidni kot 204 stopinje, oba vidita tako rekoč za seboj, kar je seveda nujni pogoj, da lahko kamera sestavi 360-stopinjsko sliko. Zaslonka je f1,9, velikost tipala pa 1/2″, kar je relativno majhno v primerjavi z Insta360 One RS 1″, ki ima enoinčno tipalo, pa tudi z večino boljših pametnih telefonov. Predvsem novim uporabnikom bi že takoj na začetku priporočili nakup zaščitnih stekel za objektiva. Tovrstne kamere imajo namreč izbočene objektive, ki so toliko bolj izpostavljeni udarcem ali praskam. Kamera pozna tudi HDR-način fotografiranja, časovni zamik za nočno nebo, poleg tega si lahko uporabnik sam naredi prednastavitve, recimo 4K/100 posnetkov na sekundo za počasne posnetke in podobno. Podobno kot predhodni modeli je tudi ta vodotesna do globine 10 metrov, a za resno snemanje je vseeno potrebno podvodno ohišje. Slednje ima zelo veliko kupolo in omogoča 360-stopinjski video brez vidnega ohišja v sliki.

Tisto glavno, kar nas zanima je seveda video v ločljivosti 8K. Tu nam že kar sam proizvajalec takoj hladnokrvno pove, da je slednje namenjeno krajšemu snemanju in že pri tem se kamera pošteno segreva. Priporočajo snemanje v vetru ali hladnem vremenu, priloženo termalno ohišje je bolj namenjeno temu, da vas kamera ne segreje preveč, če jo držite v rokah. Kljub temu je razlika med razločljivostjo 8K in 5,7K vidna in močno v prid novinke. Fotografski del je že prej zmogel 72 milijonov točk, tu bistvenih sprememb nismo opazili. Za fotografske namene vseeno raje priporočamo že omenjeno One RS 1″ ali Ricohovo Theto Z1, saj imata obe večje tipalo in s tem manj šuma ter večji dinamični razpon.

Največja prednost Insta360 je vsekakor programska oprema. Na osebnih računalnikih je slednja postala dovolj dodelana, da lahko naredimo marsikaj, a še se najde prostor za izboljšave. Kot rečeno 360-stopinjska kamera snema vse naokoli in v programu le še določimo kader, ki ga želimo. Tu bi denimo lahko dodali možnost za dve stezi oziroma zgodbi, saj lahko iz istega videa izvozimo več različnih kadrov.

Odgovor na ključno vprašanje, zakaj sploh 360-stopinjska kamera, je jasen. Zato, ker snema vse. Že omenjena spodobna programska oprema (če si boste prebrali še recenzijo X2, boste videli, da je tam slednja še šepala) omogoča možnosti, ki so z drugimi kamerami praktično nedosegljive. Zaščitne leče, ki se po novem pritrdijo na objektiva dokaj preprosto, dajejo upanje tudi tistim, ki bi jo uporabljali kot akcijsko kamero, četudi vzamejo nekaj svetlobe in s tem poslabšajo kvaliteto slike. Kljub temu nova Insta360 X4 cilja tudi na področje, ki je bilo bolj kot ne rezervirano za akcijske kamere, in ne dvomimo, da si bo kdo želel slednjo uporabiti pri kakšni bolj tvegani športni dejavnosti. S 550 evri se kamera tudi ne zdi predrag pripomoček za tiste, ki jo bodo znali izkoristiti.

HVALIMO:

• Izboljšanje kakovosti videa v primerjavi s predhodnicami
• Veliko možnosti uporabe
• Bolj dodelana programska oprema

GRAJAMO:

• Segrevanje pri snemanju 8K
• Objektiva sta dokaj izpostavljena
• Nekatere možnosti pri montiranju videa še vedno manjkajo

The post Insta360 X4: Povišanje na 8K dobro dene appeared first on Tehnozvezdje.

Ne bomo šli v politično analizo, kaj kitajski napredek pomeni za zahodni svet, ampak se bomo posvetili novi akcijski kameri DJI Action 2. Če so prvič naredili zelo dobro kopijo, so šli tokrat še korak naprej in zasnovali stvari drugače. Novinka je namreč sestavljanka iz dveh modulov, a za razliko od Insta360 One R lahko tu osnovni modul deluje samostojno.

Proizvajalci akcijskih kamer praviloma sledijo tistemu, kar naredi Gopro. Osnova je Hero, kar pomeni sicer majhna, a še vedno relativno velika kamera. Na čeladi, avtu ali kolesu je uporabna, kot telesna kamera pa se ne obnese najbolje. Čeprav ni prevelika, je za akcijske drone vseeno nekoliko pretežka. V tej vlogi bi lahko igral model Session, ki pa se očitno ni najbolje izkazal, saj že lep čas (na žalost) nismo videli nadgradnje. V to zajčjo luknjo se je odpravil DJI, saj so naredili kamero, ki je po merah zelo podobna ravno Goprojevemu Sessionu, za milimeter večja, a krepko tanjša. Action 2 meri 39 x 39 x 22,3mm in je dobrih 14 mm tanjša. Poleg tega ima zaslon na dotik in je vodotesna do globine 10 m. Seveda to prinese tudi nekaj kompromisov. Pomnilnik je vgrajen, na voljo ga je  22 GB, prav tako baterija, ki zmore do 70 minut snemanja v polni HD-ločljivosti. Tudi najvišja ločljivost je le 4K, medtem ko Goproji že dve generaciji dosegajo 5,3K. Seveda se postavlja vprašanje, kako to izkoristiti, če nič drugega omogoča dodatne izreze oziroma je dobra marketinška poteza.

Drugi del sestavljanke oziroma spodnji del ima vse tisto, kar osnovnemu modulu manjka. Pravzaprav sta na voljo dve različici, z dodatnim zaslonom ali brez njega. Namen zaslona je v tem, da je obrnjen proti snemalcu. Spodnji modul prinaša še dodatno, dvakrat večjo kapaciteto baterije, priključek USB-C, dodaten sprožilec ter režo za pomnilniško kartico micro SD, na katero lahko, ko sta oba modula povezana, snemamo direktno ali prenesemo vsebino iz osnovnega modula. Tudi tu je zaslon občutljiv na dotik, uporabljamo pa lahko oba hkrati.

DJI je dal za osnovo nove akcijske kamere 12-milijonsko tipalo. Ima pa zanimiv trik, namreč razločljivost 4K zmore tudi v razmerju 4:3 (4096 x 3072) in s tem praktično pokrije celotno površino tipala. S tem pravzaprav dobimo fotoaparat s 50 posnetki na sekundo oziroma malo drugačen manevrski prostor za izrez videa v klasičnem formatu 16:9. Sicer pa Action 2 zmore do 100 (oz. 120) sličic na sekundo (odvisno ali izberemo »evropski« ali »ameriški« format). Višjih hitrosti zajema nima, ima pa način za neprestano snemanje z brisanjem starejših posnetkov (loop recording) ter časovni zajem. Umirjevalnik slike je elektronski in ima dva načina, klasični ter z držanjem horizonta do določenega kota. Za slednje zmanjša vidni kot, a je ta še vedno dovolj širok in uporaben. Fotografski del zajema posnetke v ločljivosti 4000 x 3000 pik, tudi v surovem formatu (RAW). Razpon časov je od 30 sekund do 1/8000 sekunde, nastavljamo pa lahko vse pomembne možnosti, pod/nadosvetlitev ter izbiro izravnave beline. Občutljivost ISO je v foto in video delu enaka, od ISO 100 do 6400. Šum je opazen nad ISO 1600, ni pa moteč, poleg tega se ga da v RAW zelo preprosto odstraniti.

Uporaba kamere je kljub njeni velikosti dovolj enostavna, dodatna oprema pa prinaša kar nekaj novih uporabnih možnosti snemanja. V prvi vrsti je to obesek, ki kamero spremeni v telesno, prvoosebno kamero (angl. body cam). Ker je lahka, je tu tudi naglavni trak, poseben nosilec pa omogoča združljivost z Goprojevimi dodatki. Čeprav je osnovni modul vodotesen, je tu še dodatno ohišje za oba modula, ki omogoča potope do globine 60 metrov. Ločljivost 4K je dovolj tudi za resno, ne le domačo rabo, kvaliteta posnetkov pa solidna, a po naših opažanjih nekoliko zaostaja za tem, kar opravi Gopro Hero 10 Black. Ta ima tudi nekoliko ožjo goriščnico, kar zna biti kar pomemben faktor pri odločanju za eno ali drugo kamero.

Izhodišne cene niso najbolj atraktivne, a so že nekoliko znižane, kar takoj popravi sliko. Komplet osnovnega in baterijskega modula stane 400 evrov ali manj, komplet z modulom z dodatnim zaslonom pa približno 460 evrov. Omenjeni Gopro je ta čas dražji, a se tudi občasno spusti na podobne cene, in če upoštevamo še višjo ločljivost, robustnost, zamenljive baterije in obilico držal pri slednjem, pa seveda še njegovo ime, ki pooseblja akcijske kamere, ima DJI pred seboj težko delo. Toda po drugi strani jim je uspelo izdelati dovolj samosvojo napravo, ki ne konkurira direktno klasičnim akcijskim kameram, ampak poizkuša priti tja, kjer slednje do sedaj še niso bile toliko prisotne. Vsekakor dober izdelek, ki bo skoraj zagotovo našel svoj krog uporabnikov.

HVALIMO:

– Zelo uporabna velikost

– Osnovni modul lahko deluje samostojno

– Snemanje do 100 (120) sličic na sekundo v razločljivosti 4K

– Izravnavanje horizonta pri večjih nagibih kot ga omogoča Gopro

– Solidno zajemanje zvoka

GRAJAMO:

– Ne omogoča višje razločljivosti snemanja od 4K

– Nekoliko anemična slika s povprečnimi detajli

– Baterije so vgrajene

– Dokaj visoka cena

The post DJI Action 2: Sestavljanke prihajajo (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Razlogi, zakaj so se te naprave nekako izpele že pred leti, so bolj ali manj jasni. Malo je uporabnikov, ki snemajo kar zares akcijskega oz. če že posnamejo nekaj na kolesu, v vodi, mogoče v zraku ali kjerkoli že, le redki iz posnetkov znajo in uspejo tudi sestaviti atraktiven video. Za bolj statično, umirjeno snemanje so enako dobri ali celo boljši pametni telefoni. Kar ne pomeni, da Hero 10 Black nima določenih adutov in da ne ponuja razlogov za nakup, vprašanje pa je, ali so ti dovolj močni, da se poslovimo od več kot 500 evrov.

Kamere sicer skoraj ni mogoče ločiti od predhodnega modela. Če bi bila na njej številka 9 namesto 10, ga verjetno ni junaka, ki bi opazil napako. Medtem ko je konkurent DJI šel v konkretno zmanjšanje ohišja in modularno zasnovo, je Gopro ohranil znano velikost in obliko. Vse skupaj se zato zdi nekoliko bolje zaščiteno in robustno, sprednja in zadnja plat sta gumirani, osrednji del pa je iz trde plastike. Objektiv že tradicionalno štrli nekoliko ven, nanj je mogoče namestiti dodatek za še širši pogled. Sprednji zaslonček, ki je v prejšnji posodobitvi pridobil barve in prikaz žive slike, ima zdaj še spodobno hitrost osveževanja, da je slika res taka, kot mora biti. Zaslon na zadnji strani ostaja enako velik (oz. majhen, če ga primerjamo s telefoni), je pa pomikanje po vmesniku na njem nekoliko bolj gladko. Tipki na ohišju sta enaki, še vedno ju je treba pritisniti točno na sredini, kar je težko zadeti z rokavicami, in še naprej stranska zoprno počne dvoje – vklaplja in izklaplja kamero ter skrbi za menjavanje funkcij (fotografiranje, snemanje in zajemanje s časovnimi presledki (time lapse)). Trapasto je tudi, da se privzeto vedno postavi v način fotografiranja, ne snemanja. Spodaj je seveda klasični nastavek za pritrjevanje na različna stojala in držala, ki se ob neuporabi pospravi v ravnino ohišja. Odpiranje stranskih vrat, ki zakrivajo režo za pomnilniško kartico (microSD), priključek USB-C in baterije, je še za odtenek bolj nadležno od obeh gumbov, poleg tega ostajajo neugledno priprta, če imamo kaj priključeno, denimo zunanji mikrofon ali baterijo.

Več možnosti kot s telefoni

Velika prednost take kamere pred telefoni je v tem, da jo zlahka namestimo kamor koli, da ni treba skrbeti, kaj bo z njo, če slučajno pade na tla ali kam zadane, da lahko nekje snema, uporabnik pa na telefonu v aplikaciji (Gopro Quik) spremlja oz. kadrira, kajti med snemanjem v aplikaciji žive slike ni mogoče gledati. Stvar je definitivno priročna, že brez dodatkov se jo da kam postaviti in tudi njena oblika je v marsikaterem primeru prijaznejša kot dolg in tanek telefon. Toda vse to je znano. Ali snema kaj lepše kot prejšnje generacije? Morda, toda razlike so majhne. Video je vsekakor lep, vsaj s pravimi nastavitvami, ki poskrbijo za dovolj naravno sliko, sicer je hitro vse skupaj pretirano kontrastno in umetno ostro. Detajli morda niso tako dobri kot pri najboljših telefonih, tudi šum se hitro prikrade in še posebej ob padanju svetlobe slika postaja vedno manj čista. Prav tako pri skoku s 4K na razločljivost 5,3K, čeprav bi morala biti slika lepša, v resnici trpijo podrobnosti. Pozna se, da Gopro še vedno uporablja majhno tipalo. V dnevni svetlobi so rezultati dobri in primerni za marsikateri namen, da se izvleči naraven izgled, ki ga je s telefoni težko, toda pod črto so slednji bolj zmogljivi, vsaj tisti najboljši in najdražji (Apple iPhone 13 Pro, Samsung Galaxy S21 Ultra, Xiaomi Mi 11 Ultra, …).

Ko omenjam, da je mogoče priti do lepe, naravne slike, imam v mislih predvsem nastavitev barvnega profila. Izbrati je treba nastavitev Flat, kajti drugi dve (Natural in Warm) res hudo poudarita kontraste, prineseta v sliko ogromno črnin in tudi več ostrine. Za slednjo je sicer na voljo še nastavitev Sharpness, in če je izbran barvni profil Flat, je za ostrino primerna srednja vrednost, sicer je vse skupaj nekoliko »mehko«. Tako možnost prilagajanja izgleda slike lastnemu okusu, ne da je vse prepuščeno »umetni inteligenci« oz. algoritmom proizvajalca, dejansko pogrešam pri telefonih. In že zato se mi Hero 10 Black za uporabnike, ki vedo, kaj počnejo, zdi smiseln nakup. Poleg tega ponuja še izbiro čuda različnih »hitrosti« snemanja. Mogoče je izbrati 24, 25, 30, 50, 60, 100, 120 in pri razločljivostih pod 4K še celo več sličic na sekundo. Odvisno je sicer od nastavitve, s katero frekvenco električnega omrežja (Anti-Flicker) naj se kamera ujema, da slika ne utripa zaradi sijalk ali zaslonov. Pri 50 Hz so tako na voljo hitrosti 24, 25, 50 in 100 fps, pri nastavitvi frekvence 60 Hz pa 30, 60 in 120 sličic na sekundo. Prvi nabor je za tiste, ki poleg z »goprojko« snemajo z resnimi fotoaparati, drugi pa za uporabnike, ki bodo zraven kombinirali še posnetke s telefonov, kajti ti običajno snemajo s 30 ali 60 fps, le redki, denimo iPhone in določeni Sonyjevi modeli, ponujajo 25 in 24 sličic na sekundo, kar naj bi sicer zagotavljalo bolj »filmsko« sliko.

Snemanje z več sličicami, ki lepše prikaže hitro premikanje, in omogoča dobre počasne posnetke, precej hitro pije zalogo v bateriji. Še posebej, če zaslon ostaja vklopljen, kar pri tako širokokotnem objektivu, kot ga ima kamera, sicer ni nujno, še posebej, če je kamera nekje pritrjena in je med snemanjem ne premikamo. Veselja je lahko konec v dobre pol ure, zato je za resne seanse priporočljivo imeti pri roki kakšno rezervno. Niso drage, približno 20 evrov stane ena (originalna). Vsaj pri testni obremenjevanje žal pomeni tudi občasno »zmrzovanje« kamere, ko pomaga zgolj nasilno izklapljanje z odstranjevanjem baterije. Toda na srečo se vse posname in kamera potem tudi takoj znova oživi. Zelo lepo snema t. i. time lapse, medtem ko je za fotografiranje še vedno srednje uporabna. Pogosto so fotografije nekoliko temne in v primerjavi s tem, kar zmorejo telefoni, so slabši tako detajli kot dinamični razpon. Najbrž bi se tudi tu z dodatnimi nastavitvami dalo še kaj izboljšati, a se niti nisem pretirano poglabljal. Odkar imajo telefoni ultraširokokotne objektive, se je prednost akcijskih kamer pretežno izgubila. Seveda nekateri mobilniki ponujajo še teleobjektiv, pa tudi njihov standardni ima za kakšen mm bolj ozko goriščnico, tudi če upoštevamo, da s kamero snemamo pri nastavitvi Linear, ki naredi nekaj izreza in izravna sliko. Nastavitev Narrow že izkorišča digitalni zum in kar opazno poslabša kakovost slike. Funkcionalnosti spletne kamere, čeprav jo Gopro že nekaj časa ponuja, mi tokrat ni uspelo izkoristiti. Gonilnik sem namestil na dva računalnika, vendar se v nobenem primeru kamera ni želela pravilno povezati.

Umirjanje slike so menda tokrat še izboljšali in res nimam pripomb čezenj, ker se le redko opazi kakršno koli nemirno premikanje, večina posnetega videa je popolnoma gladkega. Način uravnavanja obzorja (Horizon Leveling), ki poskrbi, da je slika kljub nagibanju kamere ravna, pa je tudi impresiven. Deluje do določenega kota, preveliki zasuki vendarle nagnejo tudi sliko.

Zvok v osnovi posname presenetljivo dobro, učinkovito izlušči govor od kakšnega hrupa v  ozadju, tudi odpravlja veter in podobno, seveda do določene mere, kajti čudežev kamera ni sposobna. Če bi namestil male »mačke«, ki bi veter še malo zadušili, bi bilo verjetno še bolje. Toda za priklop zunanjega mikrofona, denimo »bubice«, je treba za 50 (!) evrov dokupiti prilagojevalnik s priključka USB-C. V androidne telefone lahko vklopim bubico neposredno na USB-C in deluje, ne da bi bilo treba karkoli nastavljati. Tu žal ne in to vidim kot velik minus.

Dvomim, da si bo veliko kupcev Gopro Hero 10 Black omislilo kot primarno kamero. Večina si jo bo verjetno »za zraven,« za snemanje dodatnih kadrov, ki bodo malo popestrili končni video, o čemer koli že bo in s čimer koli bo v osnovi posnet. Za take namene je kamera dovolj dobra in lepo fleksibilna, da je mogoče snemati s pravim načinom, ki kasneje med montažo videa ne povzroča težav. Realno pa so za take namene dobre vse najmanj od osmice naprej in čakamo, da Gopro znova stori kakšen večji korak naprej.

HVALIMO:

• Dobra kakovost videa s pravimi nastavitvami in ob zadostni svetlobi
• Presenetljivo kakovosten zvok
• Sprednji zaslon je uporaben za vlogerje
• Več možnosti nastavljanja parametrov videa kot pri pametnih telefonih
• Zelo fleksibilna za snemanje atraktivnih dodatnih kadrov
• Dober privzeti način za snemanje s časovnimi presledki (Time Lapse)
• Še vedno priročno in dovolj robustno ohišje
• Kadriranje na daleč, prek aplikacije
• Preprosto menjavanje (poceni) baterij

GRAJAMO:

• Malo novosti v primerjavi s predhodnico
• Predraga, kadar ni vsaj sto evrov popusta (kot je bil pred božičem)
• Težko ali nemogoče jo je prepričati, naj deluje kot spletna kamera
• Včasih postane neodzivna (»zmrzne«)
• Ista tipka za vklop in menjavanje načinov
• Način odpiranja vrat za dostop do kartice, baterije in priključka USB-C
• Nujna uporaba ekstra dragega in velikega prilagojevalnika za priklop zunanjega mikrofona
• Kratka avtonomija baterije

The post Gopro Hero 10 Black: Zgolj vedno dražji pripomoček za snemanje dodatnih kadrov ali še kaj več? (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Obliko akcijskih kamer je doslej s sestavljimi bloki še najbolj zamajala Insta360 One R, ki pa ni povzročila kakega pretresa na trgu. Pred leti je bila kar priljubljena Goprojeva kocka Hero Session, ki pa so tudi kmalu nehali izdelovati. Action 2, ki nadomešča nekaj let staro Osmo Action, je povzela malo po vsakem od omenjenih posebnežev in gre z idejo še naprej. Medtem ko je bilo treba One R sestavljati na podstavek, lahko pri Action 2 osnovni modul deluje samostojno, magnetno in z zatiči pa se nanj lahko pripne še dodatni, ali baterijski ali s sprednjim zaslonom. Ni pa mogoče kamere kupiti posebej, temveč zgolj v kompletu z enim od dodatnih modulov in še nekaterimi dodatki. Komplet z baterijskim modulom naj bi stal 399, z zaslonom pa 519 evrov.

Vsak od kvadratnih modulov je res majhen, pri kameri je komaj kaj okrog objektiva, ni pa popolna kocka, kajti globine je manj kot širine in višine. Kamera denimo tehta 56 g, druga dva podobno. Dva skupaj imata za odtenek nižjo maso kot predhodna Osmo Action. Glede formatov snemanja je zadeva impresivna, saj omogoča vse do 4K/120, je pa mogoče izbrati tudi manj sličic na sekundo (60, 30, 25, 24). Pri najvišjih vrednosti se menda precej segreva in tudi elektronsko umirjanje slike deluje nekoliko slabše ter pobere približno deset odstotkov vidnega polja, toda z manj sličicami na sekundo ne bi smelo biti težav ne z enim ne z drugim. Pri nižjih razločljivostih je na voljo tudi izravnavanje obzorja, kar pomeni, da je slika vedno naravnost, ne glede na obračanje kamere. Vgrajene baterije je uradno dovolj za 70 minut snemanja, vendar pri polni visoki razločljivosti, v 4K bo zabave konec po kakšnih 50 minutah ali še prej. Osnovni modul nima reže za pomnilniško kartico, tega prinašata druga dva, kot tudi dodatno baterijo in priključek USB-C, temveč 32 GB vgrajenega podatkovnega pomnilnika, od katerega pa je prostih dobrih 22 GB. Goriščnica je tokrat zelo široka (155-stopinjski vidni kot), je pa mogoče izbrati tudi nekoliko ožjo ali digitalno približati motiv, kar pa seveda poslabša kakovost.

DJI kameri prilaga določene prilagojevalnike, v katere se moduli vpnejo po novem magnetnem sistemu, da jih je potem mogoče uporabljati na nosilcih, stojalih in ostali opremi s klasičnimi navoji in pritrdilnim sistemom Goproja. Osnovni modul je vodotesen, kdor bo želel pod vodo s sestavljeno zadevo, pa bo morda vse skupaj vložiti v zatesnjeno ohišje. Seveda ima tudi osnovna kamera zaslon (na dotik) na zadnji stran, a če dodamo še zaslonski modul, se lahko gledamo med snemanjem in pridobimo še tri dodatne mikrofone (z vgrajenim v kamero so tako štirje) za čistejši zvok. Baterija v obeh dodatnih modulih potroji čas snemanja, na vhod USB-C pa je mogoče priključiti tudi zunanji mikrofon.

Glede na teste tujih kolegov je slika precej izboljšana v primerjavi s kamero Osmo Action, navsezadnje ima Action 2 precej večje tipalo. Še vedno pa se z ostrino, detajli, dinamičnim razponom, šumom in nasploh kakovostjo v slabši svetlobi težko primerja z novejšimi iPhoni, Ultrami in podobnimi telefoni višjega cenovnega razreda, ki so pravi snemalni stroji, z več objektivi, tudi zelo lepo umirjajo sliko, so večinoma vodotesni po standardu IP68 in imajo seveda zelo lepe in velike zaslone. Razen za nameščanje na vozila, čelade in druge posebne posnetke, je za snemanje iz roke (oz. raztegljive palice) v skoraj vseh primerih boljša izbira telefon. To lahko potrdim iz lastnih izkušenj, kajti nobena akcijska ali 360-stopinjska kamera po kakovosti slike ne pride niti blizu Galaxyju S21 Ultra, s katerim v zadnjem času snemam večino videov na terenu.     

Fotografije: DJI

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post DJI Action 2 je dobra inovacija, vendar ima oviro, ki se ji reče pametni telefoni appeared first on Tehnozvezdje.

Cena zna biti glavna ovira pri Hero10 Black, saj so jo postavili na 569 evrov. To je 70 evrov cenejše od lanske izhodiščne cene za predhodnico in že ta je bila dražja kot osmica. Ne neupravičeno, saj je prinesla precej novosti, med drugim zaslon z živo sliko na sprednji strani in snemanje v ločljivosti 5K. Desetica ima še nekatere izboljšave, predvsem povezane v povsem novim, dvakrat zmogljivejšim procesorjem GP2.

Prejšnjega GP1 je Gopro uvedel s kamero Hero 6 Black pred štirimi leti in ga nato uporabil še v treh naslednjih generacijah. Z novim čim obljubljajo, da se bo vse dogajajo hitreje – zagon, začetek snemanja, pomikanje po izbirnikih in podobno. Poleg tega zaradi dodatne procesorske moči kamera zmore snemanje s še več sličicami na sekundo pri določenih ločljivostih, denimo 120 v 4K in 240 v 2,7K, dodatno izboljšano umirjanje slike (hypersmooth 4.0) ter izravnavanje obzorja pri še večjih naklonih, vse do 45 stopinj. Omogoča pa še algoritme za naprednejšo analizo slike in s tem naprednejši »HDR« in odpravljanje šuma.

Razen procesorja je strojno kamera pretežno enaka kot lanska. Tipalo kamere je identično s 23,6 milijoni pik. Pri fotografiranju v polni ločljivosti naj bi procesor prav tako omogočal, da kamera iz zajetih informacij iztisne več. Pri zajemanju fotografij med snemanjem videa pa je denimo pri 5,3K pri 30 sličicah na sekundo mogoče dobiti fotografije s 19,6 milijoni pik in 15,8 megapikami med snemanje 5,3K pri 60 sličicah na sekundo. Oboje je kar precejšen napredek v primerjavi z lani.

Tudi sprednji zaslon je enak, torej še vedno dokaj majhen, a vseeno zelo uporaben za vlogerske in podobne namene. Ima pa, vemo zaradi česa, hitrejše osveževanje, s čimer slika ne deluje zatikajoče se in ne zaostaja. Še naprej so tu možnosti uporabe v vlogi spletne kamere in za oddajanje v živo, tudi prenašanje podatkov na računalnik bo hitrejše.

Vseeno se zdi podražitev dokaj visoka za bolj ali manj eno samo izboljšavo – zmogljivejši procesor. Tudi glede na percepcijo tako naprave, investicijo bodo verjetno lahko upravičili le tisti, ki snemajo dobičkonosne videe za Youtube. Najmanj, kar bi moral Gopro storiti, je uradno obdržati v prodaji Hero9 Black s precej ugodnejšo ceno, ali pa izdati še Hero10 Silver za tiste, ki ne potrebujejo višje ločljivosti od 4K ter nekaterih zgoraj omenjenih pridobitev. V okoliščinah, ki ne zahtevajo trpežnosti in kjer ni pomembno, da naprave »ni škoda«,  je namreč mogoče z nekaj iznajdljivosti in pravimi nosilci ter morda umirjevalniki slike (gimbali) enako ali celo več (v boljši kakovosti) doseči s telefoni, ki jih že imamo, brez dodatne, namenske naprave.

Fotografije: Gopro

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Gopro Hero10 Black je zmogljivejši, boljši in dražji appeared first on Tehnozvezdje.

Kitajsko podjetje Insta360 se je že dodabra zasidralo v zavest uporabnikov  360-stopinjskih kamer in je v vrhu proizvajalcev tovrstnih naprav. Z One X2, ki stane 425 evrov, poskuša predvsem popraviti pomanjkljivosti predhodnika, tokrat ne gre za odkrivanje kakšne nove kategorije naprav, kakšna je bila modularna One R.

Svet 360-stopinjskega videa oziroma fotografije je malce čuden in v njem se še ne najde in ne znajde prav veliko uporabnikov. Tisti, ki se znajdejo, pa znajo hitro začeti izkoriščati pogled, ki ga ponujajo te kamere.  Treba je vedeti, da 360-stopinjski posnetek lahko gledamo iz dveh glavnih perspektiv. Prva je, da posnetek na koncu ostane v 360 stopinjah, se pravi ga lahko uporabnik gleda iz katerega koli kota želi. Druga pa, da iz tega naredimo izrez, ki nam ustreza, in posnetek izkoristimo za logiko posnemi vse, s kadriranjem se ukvarjaj kasneje. Glede na to, da revolucija z navidezno resničnostjo šele prihaja, če prihaja, je morda bolj smiselna druga raba, še posebej, ker je urejanje enostavno in ob podpori grafičnih kartic tudi hitro.

One X2 je klasična evolucija, ne prinaša česa revolucionarnega.  Tipali sta še vedno enaki 18-milijonski, tudi najvišja ločljivost snemanja in fotografiranja tako ostajata enaki, kot pri predhodniku, torej 5,7K. Nekaj malih izboljšav je pri boljšem sestavljanju slike iz obeh kamer in dodatnemu kodeku h.265. Naprava je postala rahlo debelejša, s tem pridobila močnejšo baterijo ter okrogel zaslon OLED, ki ima po novem tudi živo sliko. Mikrofoni so zdaj štirje in da bo novinec še bolj konkurenčen Goproju, je kamera vodotesna do globine 10 m. Slednje je bolj kot ne uporabno predvsem za mokre dneve, se pravi vas ne bo strah, če bo kamera mokra, pod vodo še vedno potrebujete podvodno ohišje, brez njega zaradi drugačnega loma svetlobe ne boste dobili uporabne 360-stopinjske slike. A tudi slednje so snovalci temeljito premislili, ga povečali in z malo truda lahko delate zanimive posnetke, polovico nad gladino in polovico pod gladino, za kar ste prej potrebovali posebno kupolasto ohišje za akcijsko kamero. Na voljo so tudi dodatne zaščite za objektiva ter za vlogerje zelo pomemben dodatek, vmesnik USB za mikrofon. Skratka, kamera ima vse, kar resna 360 stopinjska kamera mora imeti, in glavno vprašanje je, kako se obnese na terenu.

Snemanje v 360 stopinjah zahteva malo prilaganja, predvsem v glavi. Za razliko od klasičnega snemanja, kjer moraš razmisliti o kadru, tu tega ne rabiš, ker bo tako ali tako posneto vse. Vendar, če ni razmišljanja o kadru, je treba imeti prave dodatke. Eden od nujnih je monopod oziroma prirejena selfijevska palica, ki ima namesto držala za telefon klasični fotografski navoj. Ko tako držite kamero približno meter stran od sebe ste lahko sigurni, da boste imeli na posnetku zajeto vse. Od tu naprej se začne zabava, saj vam na račun tipal v kameri ni potrebno skrbeti za pravilen naklon ali smer, vse bo namreč vodoravno in slika bo umirjena (stabilizirana). Če vam 360-stopinjski način snemanja ni najbolj pri srcu, so snovalci dodali način, ki posnema klasično akcijsko kamero, kar pomeni, da snema le prednja kamera, na zaslonu pa spremljamo živo sliko. Najvišja ločljivost je 4K in tudi tu je slika vedno postavljena vodoravno in umirjena. Aplikacija na računalniku oziroma telefonu omogoča še nekaj zanimivih možnosti, od samodejnega sledenja objektu (označimo objekt in bo ves čas v sredini posnetka) do upočasnitve/pohitritve posnetka z upoštevanjem položaja osebe.

Če smo bili nad video delom navdušeni že pri prejšnji različici, smo tokrat dali več poudarka fotografskemu delu, čeprav bo večina kupila kamero ravno zaradi videa. Vseeno je snovalcem uspelo iztisniti bistveno več, kot pri predhodniku, predvsem na račun načina PureShot, ki je pravzaprav zapis RAW, obdelan na telefonu ali računalniku. Algoritmi poskrbijo za dosvetlitev temnih in podsvetlitev svetlih delov, zasičenje barv je že na robu okusa, a končni rezultat všečen, kar bo pomembno večini uporabnikov. Način HDR še malce izboljša dinamični razpon, a zanj toplo priporočamo stojalo ter mirno okolico, kamero namreč hitro zatresemo med zajemom, kar doprinese napake pri sestavljanju. Še največ nevšečnosti je pri obdelavi posnetkov na osebnem računalniku. Ista aplikacija, ki se odlično obnese pri nastavitvah pogleda, v celoti odpove pri izvozu, saj v skupinskem izvozu naredi le 360-stopinjske posnetke, če želimo lasten pogled, moramo izvoziti vsak posnetek ločeno. Pri obdelavi fotografij manjkajo možnosti, ki jih ima aplikacija na telefonu, in tu je na podoben način zapleten izvoz lastnega pogleda. Malenkosti, zaradi katerih sicer spodoben kos programske opreme pusti mešane občutke.

Z One X2 Insta360 znova prehiteva konkurenco. Tu so kvalitetna izdelava, zmogljiva baterija, dobra kakovost posnetkov in precej funkcionalnosti v (sicer nedodelani) programski opremi. Omenimo še možnost uporabe za video konference, sicer ne pokrije vseh 360 stopinj, na obeh robovih izgubi nekaj, kar pa je še vedno več kot dovolj, da pokrije oba konca daljše konferenčne mize. Seveda lahko tudi oddajamo v živo preko telefona, le da morata biti v tem primeru napravi povezani preko kabla. Skratka, nabor možnosti je širok, le  uporabiti jih moramo. Tudi cena je konkurenčna in v tem trenutku je to ena boljših naprav za akcijske in 360-stopinjske posnetke.

HVALIMO:

• Veliko možnosti
• Dober video
• Izboljšave pri fotografiranju

GRAJAMO:

• Programska oprema na osebnem računalniku še vedno nedodelana
• Pri lastnem kadriranju ne gre višje od polne visoke ločljivosti

The post Insta360 One X2: Svet je še vedno okrogel (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Že s prejšnjo generacijo je Gopro naredil korak naprej proti večji vsestranskosti svojih kamer. Omogočil je njihovo uporabo v vlogi spletnih kamer, pa tudi za oddajanje v živo. Oboje seveda zmore tudi Hero 9, ni pa vse povsem enoznačno in preprosto. Kot spletna kamera se precej dobro obnese, vendar zraven nje potrebuješ še zvočnik(e) in mikrofon, pa tudi vmesni člen, da jo lahko postaviš na klasičen stativ. Te kamere imajo namreč svoj sistem vijačenja na različne nosilce. Nečesa z običajnim utorom za pritrjevanje na stativ ni težko najti, a še lepše bi bilo, če bi Gopro pri napravi, ki stane 500 evrov (oz. zdaj marsikje 450) nekaj takega že priložil v škatlo. Še posebej, če naj bi bila kamera res namenjena tudi delu od doma in podobnim zadolžitvam. Slika je bistveno boljša kot jo dobiš iz klasičnih kamer prenosnih računalnikov, vsaj dokler uporabljaš nastavitev Wide ali Linear (ta naredi nekaj izreza in poravna robove, da vse skupaj ne izgleda sodčkasto). Nastavitev Narrow je v bistvu digitalni zum na 27 mm (namesto 19 mm pri Linear), kar kvaliteto slike precej opazno poslabša. Za videokonference je še vedno več kot v redu, za kakšno resno snemanje pa žel ne, vendar o tem več kasneje.

Preden Gopro sploh deluje kot spletna kamera, je treba namestiti program oz. v resnici bolj gonilnik. Prikaže se namreč zgolj v opravilni vrstici in omogoča nastavljanje pogleda (prej omenjeni Wide, Linear in Narrow), izbiro grafične kartice, ki naj skrbi za izrisovanje slike, in predogled slike, ki je včasih kar pomemben. Tega programa proizvajalec nima neposredno na svojo strani, temveč uporabnika preusmeri na Facebook, kjer naj bi se prijavil v neko skupino. Ta sicer ne sprejema več novih članov, je pa malce bolj spodaj vendarle povezava na program. Sam sem moral prenesti še starejšo različico, saj najnovejša ni hotela delovati (na kar dveh računalnikih). Zagnala se je zgolj ob namestitvi, od prvega izklopa računalnika naprej pa ne več. S starejšo nato nisem imel nikakršnih težav. Potem je treba kamero je vključiti in vanjo vtakniti kabel, ki gre na drugi strani v priključek USB na računalniku. Kadar slučajno katera od storitev (MS Teams, Zoom, …) ni takoj prikazala slike, je pomagal vklop omenjenega predogleda v gonilniku – ta odpre manjše okno s sliko s kamere. To prikazujeta tudi oba zaslona na sami napravi. Škoda, da poleg slike ne zajema še zvoka, kajti mikrofon seveda ima vgrajen. Tako se oprema, ki jo potrebuješ za video pogovore in sestanke, kar kopiči. Res pa je potem kvaliteta konkretno boljša kot pri običajnem prenosniku ali dodatni spletni kameri.

Za oddajanje v živo (na Youtube) zna poskrbeti kar Hero 9 sam, vendar je tu ovira ponudnik storitve (Google). Ta za oddajanje z »mobilnih naprav« zahteva tisoč naročnikov. Naš kanal jih toliko nima, zato se je v tem primeru možnost z načinom spletne kamere in uporabo v brskalniku, ki pa mora biti Chrome. Vsi drugi brskalniki prekinejo sliko, ko bi se moral začeti prenos v živo, edino Googlov jo zna vzdrževati naprej. Tudi v tem primeru je seveda treba imeti vsaj še mikrofon, pa tudi računalnik mora biti nekje v bližini. Kdor ima tisoč naročnikov ali več, pa lahko v živo oddaja brez drugih naprav, zgolj s povezavo v internet.

Za spletne namene je torej Hero 9 Black solidna. Seveda je ne bi kupil primarno za tak namen, bi jo pa z veseljem izkoristil še na tem področju, če bi jo sicer rabil tudi za kaj drugega. Snemanje v studiu pa težko uvrstim med primere rabe, kjer se ta kamera izkaže. Kakovost slike bi morda še bila v redu, najsi bo v 4K ali v 5K, četudi je že marsikateri od vrhunskih pametnih telefonov boljši, predvsem glede dinamičnega razpona in detajlov. Gopro ima precej »navite« barve in kontraste, kar je čisto smiselno za snemanje zunaj in za slog posnetkov (akcijo), pri bolj statičnih postavitvah ali če bi želel na kameri kazati določene izdelke, pa taka nastavitev ni najboljša, saj je povsem preveč črnine, barve pa so precej nereprezentativne. Dodatna »težava«, mogoče bolje rečeno, neprava lastnost, pa je ultraširoka goriščnica. Tistih 19 mm zajame bistveno preveč tistega, česar ne bi smelo biti v kadru. Sam pri snemanju testov, prvih vtisov in podobnih videih običajno delam z goriščnicami med 35 in 50 mm. Tudi to, kolikor slika 5K še dopušča izreza za spodoben končni video v 4K, je daleč premalo. Za polno visoko razločljivost je nekaj več zaloge, a tudi v tem primeru bi se dalo najti kakšno ustreznejšo napravo za snemanje. Nastavitev Narrow, ki je še vedno preširoka, pa že toliko poslabša kakovost slike, da se ji je najbolje izogibati, razen morda pri video konferencah. Telefoni imajo vsaj v osnovi in pri najboljši kakovosti slike tako goriščnico, kot jo Hero 9 ponuja z digitalnim zumom. A vseeno bi za snemanje v »studiu« v vsakem primeru izbral fotoaparat z večjim tipalom in resnim objektivom, po možnosti zumom.

Za vloganje na prostem, med sprehajanjem naokrog, kot v spodnjem videu, je Hero 9 Black dobra naprava. Sprednji zaslonček res pomaga, saj se lahko uporabnik lepo kadrira, kakovost slike je solidna in kamera je lahka. Le na ustrezen nosilec (drog, palico) jo je treba namestiti. Tudi na obraz zna kamera dovolj dobro ostriti, da s tem ni težav. Za vloganje v studiu pa je ne priporočam. Morda bi naslednja generacija dobila možnost menjave objektiva ali kaj podobnega, da bo ponudila malo ožjo goriščnico. Do takrat pa je Gopro smiseln v situacijah, ki zahtevajo širši kot.

The post Gopro Hero 9 Black (2. del): Kaj še zna, poleg snemanja akcije? appeared first on Tehnozvezdje.

Zaradi še vedno očitnih prednosti pred telefoni nas torej ne sme presenečati, da vsako leto dobimo pri Goproju nov model, ki se tokrat ponaša s številko 9. Prihaja približno leto dni po predhodniku in tokrat lahko rečemo, da s svežnjem uporabnih novosti. In malenkost višjo ceno (499 evrov).

Značilno zaobljena, skoraj kockasta oblika akcijske kamere da jasno vedeti, iz katerega loga prihaja. Novinec tu ne odkriva tople vode, na prvi pogled je enak kot predhodniki, le zrastel je v vse dimenzije za nekaj milimetrov. S tem je največ pridobila baterija, ki se ponaša s približno tretjino večjo kapaciteto, kar seveda blagodejno vpliva na dolžino snemanja. Prednji zaslon, ki je bil dolgo časa črnobel in namenjen zgolj prikazu nastavitev, je konkretno zrastel, postal barven in namenjen tudi spremljanju žive slike, podobno, kot to že ima DJI Osmo Action.

Tudi zadnji zaslon je še malo zrasel, vrnila se je zamenljiva zaščita za objektiv. Slednja prinaša še eno novost, dodatno širokokotno predlečo, ki pa je tu predvsem zaradi videa in zaradi tega, da bo kot na sliki še širši. Ostale novosti se skrivajo v notranjosti. Po dolgem času imamo odmik od klasičnih 12 milijonov pik na 20 oziroma skoraj 24 milijonov, če smo čisto natančni. Gopro se je namreč odpravil v svet ločljivosti 5K, za kar 12 milijonov ni več dovolj. Obenem so se še izboljšali elektronsko umirjanje, kar tudi zahteva dodatne pike za lovljenje in umirjanje slike.

Zdaj lahko skočimo nazaj na že omenjeno predlečo, namreč z njeno pomočjo in zmanjšanjem ločljivosti na 2,7K lahko kamero zavrtimo okoli osi snemanja za 360 stopinj, a horizont bo še vedno ostal vodoraven. Recimo vsa nagibanja na kolesu, motorju, različne smučarske akcije in še marsikje drugje bodo po novem lahko izgledale drugače. Slednje že malo vleče na 360-stopinjske kamere, le da smo tu po eni plati prisiljeni le v eno smer snemanja, po drugi pa dobimo višjo ločljivost, ki je uporabna tudi za resne namene.

Ostale novosti bolj kot ne že poznamo. Tudi tu lahko uporabimo razširitve, ki jih je prinesla osma različica, prav tako ni bistvenih razlik v načinih snemanja oziroma fotografiranja. V praksi to pomeni vse možnosti, ki smo jih poznali do sedaj, vključno z dolgimi časi, nočnim načinom ter HDR sestavljanjem posnetka v kameri. Kljub temu priporočamo format RAW, če res želite potegniti zadnje detajle, HDR sestavljanje zna včasih sestaviti malce po svoje.

Preskok iz 12 na 20 milijonov je v prvi vrsti prinesel snemanje v ločljivosti 5K in odlično umirjanje slike. Priznamo, navdušeni smo. Za rezultat, kakršnega Gopro Hero 9 doseže v kameri neposredno med snemanjem, potrebujejo drugi dodatno obdelavo na osebnem računalniku, pa še nato je končna kvaliteta slabša. Detajli in dinamični razpon so za akcijske kamere odlični, 5K pa omogoča dodatno izreze ali prehode, če je končni rezultat v nižji ločljivosti. Edino dovolj zmogljiv računalnik in posodobljeno različico programa za montiranje je treba imeti, da vse skupaj prebavi. Predvsem med samim montiranjem, končno zapisovanje že lahko počakamo. Tudi osnovno snemanje zvoka je odlično in če niste perfekcionisti, mikrofonskega dodatka ne potrebujete. 

Zatakne se pri fotografskemu delu, kjer se kmalu vidi, da dodatne pike ne vplivajo najbolje. Šum se hitro začne nabirati, včasih je opazen že pri najnižji občutljivosti, detajlov v sliki pa ni bistveno več, kot pri prejšnjih modelih. Gopro Hero 9 je tako bolj kot ne postal video naprava s pridruženim fotografskim delom. Še posebej, če pomislimo še na vse ostale zmožnosti, ki jih tokrat še nismo obdelali. Ob dejstvu, da je kamera hitra in odzivna, nas to kar malo žalosti, saj bi lahko bila odlična naprava, ki bi konkretno presegala predhodnike.

Kaj na vse to pravi konkurenca? Pravzaprav za novinca velja, da je le združil tisto, kar drugi ponujajo v različnih modelih. Prednji barvni zaslon – DJI Osmo Action. Snemanje v 5K – Insta360 One R 1-inch Edition. Goprojev čar je drugje, na eni strani odličen marketing, ki ga obvladajo že leta, in na drugi več kot spodoben končni rezultat. Velika večina ljudi bo kamero uporabljala za snemanje, zato lahko novinca brez težav priporočimo. Z malo truda je mogoče dobiti veliko, stvar pa je dovolj majhna, da je lahko vedno v žepu ali torbi. A komur je pomembnejši fotografski del, priporočamo razmislek o katerem od starejših modelov, na primer Hero 7 Black, ali o konkurenci. Mora pa se zavedati, da bo s tem žrtvoval najboljši video del v akcijskih kamerah.

HVALIMO:

• Odlična kakovost video posnetkov (v dobri svetlobi)
• Še izboljšano umirjanje slike
• Za tretjino daljša avtonomija baterije kot pri lanskem modelu
• Ohranjanje horizonta pri vrtenju kamere
• Sprednji barvni zaslon
• Dobra kakovost zvoka

GRAJAMO:

• Fotografski del je nazadoval
• Ni klasičnega vhoda za zunanji mikrofon
• Spremenljiva občutljivost zadnjega zaslona na dotike (kar bi lahko popravila najnovejša posodobitev programske-strojne opreme)

Posodil: Foto klik

The post Gopro Hero 9 Black (1. del): Kralj znova utrjuje vladavino (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Kdor je prebral test izvedbe Insta360 One R Twin Edition že ve, da gre za modularno akcijsko in 360-stopinjsko kamero, pri kateri je podnožje enotno, nanj pa uporabnik kot kocke postavlja posamezne objektive in zaslončke. »Enopalčni« modul je pri večini potencialnih kupcev verjetno zbudil največ zanimanja, saj se, kot je že iz imena razvidno, ponaša s tipalom diagonale enega palca. S tem je mnogo večje od tipal v vseh ostalih akcijskih kamerah. Svoje doprinese še napis Leica na objektivu in stvar postane zelo obetavna. Tako akcijsko kamero smo si že dolgo časa želeli in če smo čisto iskreni, smo upali na napis Gopro, a svet se spreminja in Kitajci že lep čas ne le dosegajo, ampak tudi presegajo originale.

Enopalčna izvedenka, ki jo prodajajo posebej za 600 evrov, je nekaj posebnega. Že zaradi velikosti tipala na eni strani in velikosti kamere na drugi. Snovalcem je namreč vse uspelo stlačiti v enako veliko škatlico, kot že prej 360-stopinjski in akcijski modul. Zaradi tega so morali poseči po nekaterih kompromisih, recimo zaščitno steklo za objektiv sega čez rob ohišja in ga je potrebno odstraniti, če želimo dati kamero v kletko z nastavki. Tudi zaslonka rahlo trpi, namesto klasičnih f2,8 je tu f3,2, kar je res zelo majhna razlika, a bolj kot slednja je zoprna najbližja razdalja, 0,9m. Bolj natančno, pri tej razdalji se prične ostrina in nato do neskončnosti. Pozabite torej na bližnje posnetke, čeprav se tudi z Goproji ne boste šli makro fotografije, pri slednjih je ta razdalja približno 30 cm. V praksi to pomeni, da morate biti malo bolj pazljivi, kako blizu imate kamero pri snemanju, čeprav boste zelo verjetno zelo lahko vzdrževali razdaljo vsaj pol metra in več.

Če izvzamemo tipalo, je preostanek kamere enak ostalim iz zgodbe One R, kar pomeni cel kup možnosti in nastavitev. Začnimo s tistim najbolj pomembnim, videom. Slednjega zna snemati v najvišji ločljivosti 5,3K pri 30 posnetkih na sekundo oziroma evropskih 25 in filmskih 24. Ločljivost 4K zna snemati do 60 posnetkov na sekundo, klasični HD pa do 120. Najvišji bitni pretok je 100 Mb/s, kamera snema v kodeku H.264 oziroma H.265. Izbirate lahko med dvema barvnima profiloma, Flat je namenjen resni postprodukciji, medtem ko bomo ostali verjetno raje posegli po malo živahnejših barvah, ker se ne bomo ukvarjali s kasnejšim »barvanjem«. Video lahko izkoristimo tudi za posnetke s časovnim zamikom (timelapse), čeprav je morda slednje skoraj bolje početi s pohitritvijo v aplikaciji. Elektronsko umirjanje videa je spodobno in konkurenčno ostalim akcijskim kameram, v aplikaciji pa ga lahko celo izklopimo.

Pri fotografskem delu kljub veleznani znamki na objektivu ni vse idealno. Opazna je kromatska aberacija predvsem na robovih, a ni preveč moteča in se jo da še dodatno zmanjšati v naknadni obdelavi. Ostrina je od roba do roba, tudi v skrajnih robovih je več kot zadovoljiva. Kamera pozna vse pomembne načine delovanja, najdaljši čas je 120 sekund, občutljivost lahko dvignemo do ISO 3200. Pri kvaliteti posnetkov smo sicer pričakovali več, saj se šum zelo hitro prikrade v sliko. Tudi naknadna izravnava beline se je izkazala za dokaj težavno, kljub temu, da kamera shranjuje direktno v format DNG, ki ga je mogoče odpreti v katerem koli programu. Z Lightroomom se na prednastavljenih možnostih preprosto ni ujela. Primerjava z Goproji vseeno pokaže konkreten skok v prid večjega tipala, tako pri višjih občutljivostih kot dinamičnemu razponu. Slednje je opazno tudi pri video posnetkih.

Da Kitajci resno posegajo v trg akcijskih kamer je sedaj postalo že bolj kot ne samoumnevno. One R se konkretno zajeda v Goprojev življenski prostor, saj je med ostalim tudi vodotesen brez dodatnega ohišja. K temu dodajmo že omenjeno modularnost, možnost nakupa zmogljivejše baterije in dobimo napravo, ki je resen izzivalec. Za piko na i manjkata še dva vidika, oba pestita celo serijo. Na eni strani odzivnost predvsem pri fotografiji, namreč od pritiska na sprožilec do zajema posnetka lahko preteče tudi do pol sekunde, ter neodzivnost zaslona. V vodi namreč začne živeti svoje življenje in kaj hitro zna spremeniti nastavitve, za spreminjanje nazaj pa z mokrimi rokami bolj kot ne preklinjamo majhen zaslon. Če to vzamemo v zakup, dobimo spodobno napravo, ki ji za ovratnik diha le novi Gopro 9. Za nas, uporabnike, je konkurenca vsekakor dobrodošla.

HVALIMO:

• Ločljivost snemanja in fotografiranja
• kvaliteta posnetkov
• Veliko nastavitev

GRAJAMO:

• Neodzivnost pri fotografiranju
• Majhen zaslon
• Nekaj šuma in kromatske aberacije pri fotografijah

Cena: 599 evrov

Posodil: Big bang

Naslovna fotografija: Insta360

The post Insta360 ONE R 1 inch Edition: Velika zgodba (#video) appeared first on Tehnozvezdje.