Sporočilo, ki ga je objavilo ameriško podjetje, poskuša zmanjšati težo problema z opevanjem dobrih plati omenjenih iskalnikov. Nedvomno so komu pomagale najti kaj, kar bi bilo sicer izgubljeno. Toda dejstvo je tudi, da se dogajajo neželene zgodbe, te pa je omogočila natanko ista zmožnost naprave AirTag, ki potencialno lahko odkrije izgubljeni predmet nekje daleč proč. Gre za integracijo v omrežje Find My, da lahko iskalnik odkrivajo vsi iPhoni in druge naprave, ki ga zaznajo. Težava je v tem, da je posameznik šele po več urah deležen opozorila, če mu nekdo podtakne AirTag (denimo v torbo, pod avto ali na kolo), in prek omenjene storitve spremlja, kje se giblje.  

»AirTag smo zasnovali za pomoč ljudem pri iskanju različnih predmetov, ne za sledenje ljudi ali njihove lastnine. Najostreje obsojamo  tovrstno zlorabo naših izdelkov. Neželeno zalezovanje je že dolgo družbeni problem in tega se pri razvoju izdelka AirTag zavedamo,« so zapisali v Applu.

S posodobitvami programske opreme (sistema iOS) nameravajo sporočilo, da je v bližini neznani predmet (zelo verjetno iskalnik), na telefon poslati prej kot šele po osmih urah. Tudi besedilo teh opozoril in tistih, za kakšne namene naj se AirTag ne bi uporabljal, nameravajo prilagoditi. In ojačati piskanje, ki tudi opozarja na prisotnost iskalnika, ki ni prijavljen na posameznikov telefon.

Hitrejše obveščanje in glasnejše opozarjanje pa kljub vsemu v pretežni meri pomaga zgolj uporabnikom Applovih naprav. In še pri teh ne odpravlja bistva problema, ki pa se ga Apple lahko znebi samo tako, da se odpove integraciji v Find My, s čimer seveda pade celotna premisa tega izdelka. Vseeno, kdor nima v žepu iPhona ali vsaj na polici iPada, temveč je v androidnem taboru, se mora zanašati na aplikacijo Tracker Detect  in zelo velika verjetno obstaja, da je nima nameščene. Kajti, čemu bi imel aplikacijo za izdelek, ki sploh ni združljiv s tvojim telefonom?

Fotografiji: Apple

• 
  NEDELJSKI NASVET: Trdijo, da sem kriv, in moram dokazati nasprotno
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?

The post Apple se ne more več pretvarjati, da problem ne obstaja appeared first on Tehnozvezdje.

Majhne naprave, ki začnejo piskati, ko na telefonu sprožimo iskanje, še zdaleč niso novost in slovenski Chipolo jim je utiral pot. A kot je običajno, se o nečem res začne govoriti šele, ko to ponudi Apple. Kajpada so se stvari lotili po svoje. Čeprav v osnovi še vedno napravica z vmesnikom Bluetooth, delovanje pripomočka Airtag ni omejeno na bližino pametnega telefona, s katerim je seznanjen.  

Ako uporabnik tega izrecno na svojem Iphonu ne izključi, bo zaznal čisto vsak sledilnik v bližini in podatke redno nalagal na strežnik podjetja. Težko bi bilo bolje. Otrok na primer izgubi ključe in le počakati moramo. Prej ali slej se bo mimo sprehodil ponosni lastnik najbolj čislanega telefona na svetu z vključenim vmesnikom Bluetooth in izvedeli bomo približno lokacijo. Do tu vse lepo in prav. Bluetooth sledilniki so nadvse majhni in priročni, zato jih lahko ravno tako preprosto podtaknite v torbo ali avto osebe, ki bi ji radi sledili. Prikrito slednje ni popolno, saj sledilnik prej ali slej po izgubi povezave s telefonom začne piskati, toda govorimo o več urah. Dovolj, da nepridiprav izve, kje stanujete ali kje je ponoči parkirano vozilo.

Na dolgo in široko bi zlahka razpravljali, v kolikšni meri je opisana zloraba verjetna, toda sploh ni pravo vprašanje. Apple je namreč na prigovarjanje ameriškega čuvaja zasebnosti (eff.org) razvil in v Trgovini Play objavil aplikacijo Tracker Detect (deluje le na telefonih s sistemom Android 9 ali novejšim), ki uporabnike telefonov s sistemom Android obvesti, da je v bližini Applov sledilnik. S tem se v nobenem primeru ne razširi število naprav, ki mu lahko javimo položaj sledilnikov, saj to še vedno lahko počnejo izključno njegovi telefoni. V kolikor aplikacija sledilnik zazna, se bo na zaslonu izpisalo opozorilo o neznanem sledilniku v dosegu brezžične povezave Bluetooth. Kar praktično pomeni v krogu s polmerom nekaj deset metrov.

Applova aplikacija ni popolna, kajti uporabnik mora ročno zagnati skeniranje, saj ne deluje v ozadju, tako kot na primer ona za slednje stikov z okuženimi. Da bi delovala na tako celoviti način, mora to dovoliti Google. Nekje vmes je septembra objavljena aplikacija laboratorija za varnost mobilnih omrežij tehnične univerze Darmstadu Air Guard, saj trdijo, da je sposobna zaznati Applove sledilnike med delovanjem v ozadju. Toda še vedno mora uporabnik aplikacijo zagnati in pustiti, da teče v ozadju, kar večina dokaj nerada počne.

Applovi sledilniki so vseprisotni, poceni in zaradi vključenosti v navidezno omrežje Applovih pametnih telefonov izredno zmogljivi, zato dejansko predstavljajo varnostno grožnjo. Kolikšno, je seveda drugotno vprašanje, s katerim si nima smisla razbijati glave. Vsaj ne več, ker je na voljo orodje, da se po želji zaščitimo pred njimi, čeprav nismo ponosni lastniki Iphonov.

• 
  NEDELJSKI NASVET: Trdijo, da sem kriv, in moram dokazati nasprotno
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?

The post NEDELJSKI NASVET: Odlično, da je Apple storil, kar so mu predlagali appeared first on Tehnozvezdje.

Za napravice, kot so AirTag, Chipolo, Galaxy SmartTag ali v svetovnem merilu najbolj znani Tile nikoli nisem videl pravega smisla. Zelo redko založim stvari, pa tudi če jih, so to običajno take, na katerih ne bi imel dodatnih obeskov. Denimo na pametni zapestnici, daljinskem upravljalniku ali na pomnilniški kartici. In ko sem imel delujoč Chipolo na ključih ali čem drugem je zadeva morebiti uporabna v stanovanju. Če karkoli izgubim nekje drugje, sploh v kakšnem mestu, se lahko od nje v vsaker primeru poslovim.

Apple bo seveda vsaj v ZDA lahko trdil, da je toliko milijonov uporabnikov, ki bodo potencialno lahko s svojim telefonom srečali nekaj izgubljenega ali celo ukradenega, da obstaja realna možnost to spraviti nazaj do imetnika. Pomaga, če velik del prebivalstva uporablja telefone iste znamke. In pomaga tudi to, da lahko podjetje tesno integrira novi izdelek v svoj obstoječi ekosistem. V storitev Find My naj bi se po novem lahko vključili tudi ponudniki, kot sta Chipolo in Tile, vseeno pa je Apple v prednosti.

Mislim pa, da so »žetončki« AirTag nastali bolj iz tega, ker se je pač tehnološko dalo razširiti ekosistem še na nekaj takega in ker ponujajo precej potenciala za kakšno dodatno milijardno zaslužka, kot pa iz resničnega prepričanja v koristnost izdelka. Apple bo vsakega prodal za 35 evrov (30 dolarjev plus davek na oni strani oceana), zraven pa še »žepek«, kamor ga bo mogoče vstaviti. To dizajnersko odločitev ali napako bodo kajpak izkoristili tudi »kitajci«, a vemo, da Applovi kupci preferirajo originalno robo. Vsi prej omenjeni obeski so vsaj res to, ker imajo luknjico, da jih je mogoče neposredno uporabljati za ta namen. Sem pa prepričan, da Apple to počne nalašč.

Bolj je presenetljivo, da je znotraj pripomočka AirTag standardna ploščata baterija CR2032, res pa je, da se nezamenljiva ne bi skladala z najnovejšim Applovim eko poziranjem. In še posebej je presenetljivo, da bluetootha in čipa za ultra široko pasovno širino U1 niso vgradili novi daljinec za Apple TV 4K. Tam bi funkcionalnost iskanja res prišla prav. Sploh me to čudi, ker denimo U1 ima zvočnik HomePod Mini, sicer iz drugih razlogov, a verjetno njegove cene to ne zvišuje bistveno.

Mogoče bi vseeno imel AirTag ali nekaj podobnega. Ne kot dodatek, temveč integriranega v ročaju dežnika. To pa je reč, ki jo človek vedno znova nekje pozablja. Vendar bi morala imeti še s toliko umetne inteligence, da bi začela tuliti takoj, ko bi poskušal od kjerkoli že oditi brez dežnika, ki sem ga prinesel s seboj.

Fotografiji: Apple

The post Je res toliko milijonov pozabljivcev na svetu? appeared first on Tehnozvezdje.

Glede na dokaj kratek dogodek, je bilo novosti precej. Začeli so z nekaterimi izboljšavami pri kreditni kartici, ta je na voljo zgolj v ZDA, in pri podkastih, kjer je aplikacija deležna popolnoma novega uporabniškega vmesnika in bo po novem omogočala možnost plačljivih naročnin. Nato je prišla na vrsto strojna oprema. Najprej obeski – iskalniki stvari AirTag, nato osveženi večpredstavnostni predvajalnik Apple TV 4K, pa povsem novi namizni računalnik iMac s procesorjem M1 in 24-palčnim zaslonom, ter nazadnje še nova generacije »tablice« (v resnici že zdavnaj ni več zgolj to) iPad Pro v dveh velikostih – 11 in 12,9 palcev –, prav tako z M1 v notranjosti in zaslonsko tehnologijo mini Led pri večjem modelu. Pojdimo po vrsti, iPad Pro pa ostane za ločen članek, ker se mi zdi najbolj fascinantna od teh naprav.

AirTag

O tem dodatku smo lani brali in poslušali govorice pred vsakim Applovim dogodkom, a je prišel šele zdaj. Gre za majhen žeton, obesek, kakorkoli mu rečemo, ki opravlja podobno nalogo kot nam bolj znani Chipolo. Vendar za razliko od slednjega, ki deluje izključno na osnovi bluetootha, temelji na različici te tehnologije, radijski tehnologiji ultra široke pasovne širine (UWB). Iskalnik se bo integriral v storitev Find My, ki jo poznajo uporabniki iPhonov in ostalih Applovih naprav. Bo uporabnik ne vedel, kam je založil ključe ali kaj drugega, bo na zaslonu telefona dobil »navigacijo« do njih. Ob tem v Applu zagotavljajo spoštovanje zasebnosti in trdijo, da z AirTag ne bo mogoče iskati ljudi, temveč zgolj predmete. Za posamezen AirTag bo treba v Nemčiji (slovenskih cen še ne poznamo) odšteti 35 evrov, komplet štirih pa bo na voljo za 119 evrov.

Apple TV 4K

Predvajalnik in (zasilna) igralna konzola ima po novem z osnovo procesor A12 Bionic, sicer dve generaciji za najnovejšimi iz Applovih mobilnih naprav, a še vedno neprimerno zmogljivejši od tega, kar srečujemo v predvajalnikih in televizorjih v Googlovem ekosistemu. Poleg podpore za format Dolby Vision, ki ga je podpirala že prejšnja generacija, je zdaj taka slika mogoča še pri višji hitrosti osveževanja zaslona. V praksi to pomeni, da lahko denimo prikazuje videe v 4K Dolby Vision s 60 sličicami na sekundo, posnete z enim od telefonov iz linije iPhone 12. Nov daljinski upravljalnik, ki med drugim z drsenjem v krogu po večsmerni tipki omogoča enostavno premikanje po časovnici vsebine, ki je na zaslonu. V bistvu vrnitev izjemno uspelega in priljubljenega elementa uporabniškega vmesnika izvirnega iPoda. Predvajalnik bo omogočal še nastavitev televizorja na bolj pravilne in naravne barve z uporabo tipal v iPhonu, kar se zdi uporabna funkcionalnost, če bo dala ustrezne rezultate. Apple TV 4K z 32 GB prostora za shranjevanje vsebin (serij, filmov, iger) bo v Nemčiji stal 199 evrov, s 64 GB pa 219 evrov.

iMac

To je najbrž od vseh sinoči predstavljenih najtežje pričakovana naprava. Že zato, ker smo lani videli, kaj je prinesla migracija na novo platformo s prvim procesorjem M1, pa tudi zaradi že kar malo zastarele zasnove prejšnjega računalnika vse-v-enem. Sploh model z 21,5-palčnim zaslonom ni več sodil v tretje desetletje tega stoletja. Novi je vsaj za zdaj v eni sami velikosti z zaslonom diagonale 24 palcev. Oblika je podobna iPadu, kot bi slednjega še dodatno povečali in nataknili na minimalističen podstavek. Celoten računalnik ima enako debelino in ta je ekstremna, v tankosti, saj znaša vsega 11,5 mm. Celoten računalnik pa je v »bradi« pod zaslonom. Morda bi ga lahko vseeno toliko odebelili, da bi tudi napajalnik lahko vgradili v sam računalnik, zdaj je namreč posebej, in da bi bilo tiste brade občutno manj. Na voljo bo v kar sedmih različnih barvah ohišja – zeleni, rumeni, oranžni, rožnati, vijolični, modri in srebrni. Kar naj bi prineslo »občutek radosti« v vsak prostor.

Osnova vsega je kajpak M1 z integriranim delovnim pomnilnikom in vsem ostalim, tokrat ga, za razliko od prenosnikov Macbook Air in Pro, hladita dva majhna ventilatorja. V Applu zagotavljajo, da sta z desetimi decibeli skorajda neslišna. Od prejšnje generacije naj bi bil novi iMac za 85 odstotkov zmogljivejši, pri grafičnih opravilih pa tudi za 100 odstotkov, denimo v programu Affinity Photo. Podobno kot pri Macbooku Air bosta dve izvedbi računalnika. Cenejša, začela se bo pri približno tisoč petsto evrih, z osmimi procesorskimi in sedmimi grafičnimi jedri, ter dobrih dvesto evrov dražja, ki bo imela osem grafičnih jeder, poleg tega pa še dva dodatna priključka USB (poleg dveh USB-C 4/Thunderbolt 4) in tipkovnico s čitalnikom prstnih odtisov za vstop v operacijski sistem in potrjevanje v programih.

Zaslon bi bil morda lahko večji, bo pa zagotovo fantastičen. Vsekakor po kakovosti daleč nad veliko večino računalniških monitorjev. Premore ločljivost 4,5K ali drugače povedano 4480 x 2520, 500 kandel svetilnosti (običajno se monitorji gibljejo med 250 in 350 kandelami na m²), visoko pokritost barvnega spektra DCI-P3 in podporo za tehnologijo True Tone, ki samodejno spreminja barve (nastavitev beline) glede na svetlobo v prostoru. Nad zaslonom je spletna kamera polne visoke razločljivosti, kar se sliši bolje od tega, kar vgrajujejo v večino osebnih računalnikov.

Če kaj, potem moti zgolj 8 GB delovnega pomnilnika in 256 GB diska v obeh vstopnih konfiguracijah. Tudi naslednja s 512 GB diska, ki bo v Sloveniji verjetno stala dva tisočaka ali še kakšen evro več, bo še vedno ostala pri 8 GB. Sicer bo to za večino uporabnikov dovolj, pa vendar bi si pri taki ceni želel 16 GB. Za marsikoga bo verjetno še naprej boljša izbira Macbook Air, navsezadnje v tem konkretnem primeru ni mogoče trditi, da namizni računalnik ponuja večje zmogljivosti. Toda za vsakogar, ki ves čas dela (in gleda razvedrilne vsebine) za isto mizo, ter si novega iMaca lahko privošči oz. nakup skozi naslednja leta uporabe upraviči – kar ne bo težko, saj bo najbrž ponujal dolgotrajno hitro delovanje – bo slednji brez dvoma najboljši računalnik, kar jih je kdaj imel.

Fotografije: Apple

The post Končno iMac, kakršnega smo si že dolgo želeli appeared first on Tehnozvezdje.