Cilj projekta je izboljšati odpornost kritične infrastrukture po vsej Evropi, pri čemer se projekt osredotoča na izboljšanje sodelovanja na področju kritične infrastrukture na vseh ravneh znotraj EU, predvsem na deljenje podatkov in obsežno ocenjevanje tveganj med deležniki kritične infrastrukture. S tem se bo izboljšala kontinuiteta bistvenih storitev v primeru motenj, kot so kibernetski napadi, naravne nesreče, tehnične okvare ali druge vrste kriz, ki lahko ogrozijo delovanje teh infrastruktur.

Partnerji bodo v okviru projekta ENDURANCE razvili inovativne tehnologije za varno deljenje podatkov in skupno ocenjevanje tveganj in odpornosti ter zagotovili enotno strategijo za vzdrževanje kontinuitete bistvenih storitev med motnjami, ki lahko ogrozijo njihovo delovanje. Ključne tehnologije vključujejo varne platforme za deljenje podatkov, orodja za ocenjevanje tveganj in okvir za testiranje odpornosti. Telekom Slovenije bo imel v okviru projekta pomembno vlogo na več delovnih področjih: pri koordinaciji projektnih aktivnosti, pri vzpostavitvi pilotnih sistemov, ki bodo omogočali testiranje rešitev, ki jih bodo partnerji razvili v okviru projekta, v realnih scenarijih in pri sami integraciji in testiranju tako razvitih rešitev. Poleg tega bo ključna vloga Telekoma Slovenije v pilotnem projektu MESO, ki bo potekal v okviru projekta in se bo osredotočal na odpornost proti motnjam v digitalnem in energetskem sektorju, saj sta med seboj močno povezana in soodvisna.

Mednarodni konzorcij sestavlja dvaindvajset partnerjev iz šestih evropskih držav. Poleg Telekoma Slovenije so slovenski partnerji konzorcija še Inštitut za korporativne varnostne študije (ICS), ELES, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Urad Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) in Silver Bullet Risk. Nosilec projekta je Eviden Technologies SRL iz Romunije, konzorcij pa sestavljajo še: Engineering – Ingegneria Informatica SPA (Italija); Synelixis Lyseis Pliroforikis Automatismou & Tilepikonion Anonimi Etairia (Grčija); Erevnitiko Panepistimiako Institouto Systimaton Epikoinonion Kai Ypologiston (Grčija); Directoratul National de Securitate Cibernetica (Romunija); Ministerul Sanatatii (Romunija); Directia Generala de Protectie Interna (Romunija); Clinica Ginecologie Dr. Muntean SRL (Romunija); Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia (Italija); Insiel – Informatica per il Sistema degli Enti Locali S.P.A. (Italija); Perifereiako Tameio Anaptyksis Attikis (Grčija); Perifereiako Tameio Anaptyxis Perif Dytikis Ellados (Grčija); Etaireia Ydreyseos Kai Apochetefseos Proteyoysis Anonimi Etairia (Grčija); Timelex (Belgija); Diadikasia Business Consulting Symvouloi Epicheiriseon AE (Grčija) in Carr Communications Limited (Irska).

 Projekt ENDURANCE bo trajal tri leta, vse do oktobra leta 2027. Skupaj je projektu namenjen proračun 6,48 milijona evrov, Evropska komisija pa bo zagotovila sofinanciranje v višini 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Telekom Slovenije s sodelovanjem v evropskih projektih sledi svojim strateškim usmeritvam, krepi svoje kompetence in mednarodno sodelovanje. Kot napreden operater in del kritične infrastrukture je raziskovalno-razvojni partner vodilnih podjetij na področju kompleksnih poslovnih IKT-rešitev tako v Slovenji kot celotni regiji JV in Srednje Evrope.

The post Telekom Slovenije sodeluje v novem evropskem projektu ENDURANCE za večjo odpornost kritične infrastrukture appeared first on Tehnozvezdje.

Prvoten predlog Akosa je bil dvig na 10/2 Mb/s, vendar so po prejetih pripombah Telekoma Slovenije in ostalih zainteresiranih »odtočno« hitrost prepolovili. Glede na zdajšnjo pa še vedno predstavlja dvakratno povišanje. Hitrost 10/1 so zapisali v odgovore na prejete pripombe in za Tehnozvezdje tudi potrdili, da bo taka ostala v končnem splošnem aktu, ki ga bodo v kratkem, morda že ta petek, objavili v Uradnem listu. Univerzalna storitev sicer predstavlja nabor telekomunikacijskih storitev, ki morajo biti na voljo in mora imeti do njih dostop vsak državljan. Med temi je tudi širokopasovni dostop do interneta, izvajalec univerzalne storitve pa je Telekom Slovenije. Kdor se torej doslej ni mogel naročiti na paket z višjo hitrostjo, mu je Telekom moral omogočiti omenjenih 4 Mb/s v eno in 512 kb/s v drugo smer.

Zagotovo bi si marsikdo želel višjih hitrosti. Tako je denimo društvo Digitas v pripombah menilo, da sta delo in šolanje na daljavo »zahteve glede pasovne širine in kakovosti storitev dostopa do interneta dvignila na višjo raven,« zaradi česar bi bilo treba razmisliti o višjih hitrostih. Tudi v podjetju Rune Enia, ki po nekaterih krajih v Sloveniji gradi optično omrežje, so bili mnenja, da bi morala biti osnovna hitrost vsaj 30 Mb/s. Pri čemer se sklicujejo na to, da regulator mora postaviti tako hitrost, če jo uporablja vsaj 80 odstotkov gospodinjstev. Vendar v Akosu odgovarjajo, da podatek, da ima takšen odstotek gospodinjstev na voljo hitrost čez 30 megabitov, še ne pomeni, da jo imajo vsa tudi naročeno in jo potrebujejo. Po zadnjih podatkih iz tretjega četrtletja 2020 ima hitrost na 30 Mb/s naročenih 63,34 odstotkov gospodinjstev.

Svet za elektronske komunikacije je želel doseči, da bi Akos podrobneje določil, kaj pomeni 10/2 oz. zdaj 10/1 Mb/s. Da naj bi bila to »običajna« hitrost, ki je razpoložljiva 90 odstotkov časa in znaša vsaj 80 odstotkov maksimalne hitrosti. V Akosu poudarjajo da gre pri univerzalni storitvi za najmanjši nabor storitev in da so zaradi tega pri svojih ocenah konservativni. Po njihovem mnenju bo ob začetku veljave nove hitrosti – 60 dni po objavi v Uradnem listu, torej nekje sredi aprila – tudi že vidno upadanje potreb po dodatnih kapacitetah zaradi šolanja na daljavo in dela od doma.

Zanimiv pa je bil prispevek Telekoma Slovenija. Ta je najprej spomnil na načrt države (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020), po katerem naj bi bila že lani 96 odstotkom prebivalcev Slovenije na voljo hitrost vsaj 100 Mb/s, preostalim pa vsaj 30 Mb/s. Če bi država ta načrt uresničila, bi vsi že imeli višjo hitrost od zdaj predlagane, so (ne sicer s temi besedami, a s tem pomenom) zapisali v Telekomu. Dodali so še, da hitrost 10/2 ni (več) tržno zanimiva. V Akosu se glede doseganja cilje države niso opredeljevali, odgovorili pa so, da so pri določanju prenosne hitrosti znotraj univerzalne storitve zavezani zakonodaji, ne podatku, katera hitrost je trenutno najbolj komercialno zanimiva. In se hkrati začudili, da vodilni operater v nadaljevanju predlaga nižjo odtočno hitrost, ki je za končnega uporabnika še manj zanimiva.

V Telekomu so namreč zapisali, da brez večjih vlaganj ne morejo zagotoviti več kot 512 Kb/s na bakrenem omrežju in da bi morali pri zahtevi po dveh megabitih na brezžična omrežja (LTE in kasneje verjetno 5G) preseliti 65 tisoč priključkov. V Akosu se s to oceno sicer niso strinjali, a so zapisali, da razumejo zaskrbljenost Telekoma, in so tako izbrali srednjo možnost. Hitrost proti omrežju so postaviti na en megabit na sekundo, kar bo najbrž pomenilo manj »selitev« na mobilne rešitve. Telekom se je še obregnil ob oglaševanje Telemacha, češ da ima »najboljše mobilno omrežje,« in bi ga morala agencija zato prav tako upoštevati v svoji analizi. Toda v Akosu so odgovorili, da lahko med alternativami upoštevajo samo tiste, ki so dejansko dostopne na trgu. Telemach pa mobilnega dostopa na fiksni lokaciji, podobno kot denimo A1, ne ponuja. Zato njegovo mobilno omrežje ne predstavlja enakovredne alternative pri širokopasovnem dostopu do interneta.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Akos hitrost dostopa do interneta v univerzalni storitvi postavlja na 10/1 Mb/s. appeared first on Tehnozvezdje.

Prejšnje smernice Mju so predvidevale, da Akos za začetek razdeljevanja frekvenc potrebuje strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Te pa vlada dolgo ni potrdila. Z novimi smernicami, ki jih je sredi aprila sprejela nova vlada, so to kupčkanje odpravili in agencija zdaj vzporedno pripravlja razpise za frekvence in strategijo za obdobje med letoma 2021 in 2023. Če bi čakali potrjeno strategijo, bi še bolj zamujali roke, ki jih je postavila Evropska unija, pa tudi operaterji ne bi mogli zares začeli ponujati storitev 5G. Po omenjenih rokih bi sicer morali frekvence v pasu 700 MHz podeliti do konca tega meseca, v pasu 3600 MHz pa do konca leta. Zdaj kaže, da se bo to zgodilo v prvem ali drugem četrtletju prihodnjega leta.

Najprej so torej objavili t. i. informacijski memorandum za podelitev frekvenc v delu pasu 700 MHz, ki je namenjen za poslovno kritične storitve. Gre za 2 x 3 MHz in s pomočjo omrežja na tej frekvenci naj bi delovale naprave za promet, industrijo, javno varnost, energetiko, pametna mesta, zdravstvo in lahko še kaj drugega. Bistvo je, da se prenašajo majhne količine podatkov, da pa je omrežje visoko zanesljivo in razpoložljivo, varno, da je odpravljanje napak hitro in pokrivati bo moralo 75 odstotkov ozemlja. Ker je pas majhen, bo frekvenco dobil le en prijavitelj, ti pa so lahko ali operaterji ali posamezne »vertikale« (uporabnikov). Vsi prijavitelji bodo že morali predložiti pisma o nameri s potencialnimi uporabniki storitev.

Pas je širok zgolj po 3 MHz za komunikacijo v vsako stran, ker je tako določila Evropska unija. Gre namreč z majhen vmesni pas med »komercialnim« delom spektra v območju 700 MHz. Iz operaterskih krogov je sicer slišati, da se jim zaradi tega ta spekter ne zdi pretirano zanimiv. V Akosu pa napovedujejo, da bodo prihodnje leto, po večfrekvenčni dražbi, razpisali še dodatne (višje) frekvence za namene povezovanja naprav, torej M2M. Tokratni razpis bi sicer lahko po zdajšnji časovnici objavili avgusta, če v javnem posvetovanju ne bo toliko pripomb za informacijski memorandum, da bi ga morali spreminjati v taki meri, da bi to zahtevalo ponovitev javnega posvetovanja. Dražba, ki bo pisna in v prostorih Akosa, bi bila po predvidevanjih novembra, frekvence pa bi lahko dobitnik začel uporabljati v prvem četrtletju 2021.

Za večfrekvenčni razpis oz. dražbo pa je Akos na osnovi smernic ministrstva predvidel frekvenčne pasove 700 MHz (tega je sprostila ukinitev analogne prizemne televizije), 1500 MHz, 2100 MHz (licence za te frekvence, trenutno v uporabi za omrežja 3G in LTE, potečejo prihodnje leto), 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz ali t. i. milimetrski valovi. Za ta razpis Akos informativni memorandum oz. osnutek razpisne dokumentacije napoveduje za julij ali avgust, objavo samega razpisa za oktober ali november, elektronsko dražbo (na kakšen način bo dejansko potekala, se še niso odločili) pa za januar ali februar 2021. Tako bi uspešni dražitelji, ki bodo morali biti operaterji mobilnih komunikacij, zdajšnji ali novi, po plačilu pristojbin lahko odločbe dobili v drugem četrtletju prihodnjega leta.

Frekvence bodo operaterji verjetno primarno uporabljali za tehnologijo 5G, a bodo, kot že doslej tehnološko nevtralne. Tako bodo lahko (še naprej) v uporabi tudi za omrežja, ki temeljijo na starejših tehnologijah. V Akosu tudi poudarjajo, da ti razpisi in strategija upravljanja radiofrekvenčnega spektra ne pomenijo vpeljevanja točno določene tehnologije. Odločitev, za kaj bodo namenili posamezne frekvence, ki jih bodo »kupili«, je na operaterjih.  

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Razpisa za frekvence, ki bodo pretežno namenjene za 5G, predvidoma jeseni appeared first on Tehnozvezdje.

Tanja Muha se je na upravno sodišče obrnila potem, ko je natečajna komisija ni uvrstila med finaliste na javnem razpisu, med katerimi bo minister za javno upravo Boris Koprivnikar izbral novega direktorja ali direktorico Akosa. Muha po mnenju komisije ne izpolnjuje pogojev iz razpisa, ki je med drugim zahteval izkušnje z vodenjem primerljivo velike institucije (Akos ima blizu sto zaposlenih) in upravljanjem podobno velikega proračuna (nekaj milijonov evrov na leto).

V tožbi zdajšnje direktorice, ki je na položaj prišla oktobra, ko se je iztekel mandat Francu Dolencu, ki za novega ni kandidiral, je upravno sodišče sicer novembra izdalo sklep, da se »do pravnomočnosti odločitve zadrži izbira in imenovanje kandidatov na delovno mesto direktorja AKOS v okviru javnega natečaja.« Zato je tudi nastal zastoj v postopku, saj bi sicer regulator novega direktorja moral dobiti že jeseni. Vendar je v začetku leta Vrhovno sodišče omenjeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek. To pa zato, ker upravno sodišče pred izdajo sklepa »ni preverilo dopustnosti tožbe z vidika določb zakona o elektronskih komunikacijah.« Po tem zakonu se je namreč mogoče vložiti tožbo samo proti sklepu o imenovanju direktorja. Tanja Muha mora torej počakati, da vlada na ministrov predlog enega od šestih finalistov imenuje na čelo Akosa, in se šele potem lahko pritoži. Vršilka dolžnosti direktorice o svoji tožbi javno noče govoriti, prav tako z ministrstva nismo dobili odgovorov, kako bodo postopek peljali naprej in kdaj lahko pričakujemo imenovanje direktorja. Na današnji seji vlade novega človeka za vodenje telekomunikacijskega regulatorja nismo dobili.

V končnem izboru so, kot smo poročali, ostali nekdanji začasni direktor agencije Miha Krišelj, zdajšnji svetovalec direktorice za telekomunikacijske zadeve Janez Šmid, nekdanji direktor Simobila in Telekoma Slovenije Bojan Dremelj, Aljoša Pečan Gruden, Neda Starman Ržišnik iz Telekoma Slovenije in nekdo iz T-2. Poleg Muhe je po neuradnih informacijah zaradi neizpolnjevanja pogojev izpadel tudi direktor direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za javno upravo Marjan Turk.

Favorita za mesto direktorja naj bi bila po navedbah poznavalcev razmer Dremelj, ki pa mu menda nasprotuje krog blizu Telekoma Slovenije, in Krišelj. Slednji se je pred šestimi leti odpovedal polnemu mandatu na Akosu (tedaj še Apeku), zdaj pa naj bi vendarle želel uresničiti svojo vizijo, potem ko je od takrat naprej večinoma deloval kot svetovalec in univerzitetni predavatelj. Nekaj možnosti bi lahko imel tudi Šmid, kar bi lahko pomenilo neke vrste kontinuiteto po Dolencu.

The post Ni več ovir za imenovanje novega direktorja Akosa appeared first on Tehnozvezdje.