Danes pa je Telemach objavil spremembo posebnih pogojev uporabe te storitve. In v njih zapisal, da se hitrost prenosa podatkov »po porabljenih 200 GB zniža na 2/1 Mbps«. To je seveda bistveno bolj smiselna in uporabniku prijazna omejitev, enako je določil tudi A1, saj še vedno omogoča kolikor toliko udobno brskanje po spletu, izključuje pa prenašanje večjih datotek, visokorazločljivostni video in še kaj. Upočasnitev je edini ukrep, dodatnega zaračunavanja ni.

Je pa ponudnik za storitev Hišni kino spremenil še nekaj določb, ki nakazujejo, da tega ne bo prodajal tako množično, kot je to morda izgledalo na začetku. Kot je razbrati iz posebnih pogojev, zadeva deluje zgolj v omrežju LTE, ne pa tudi s starejšo tehnologijo 3G. Res je, da operaterji vlagajo samo še v prvo, katere signal pa vendarle še ne seže povsod.

Še bolj zanimivi pa sta naslednja člena: »Naročnik razume in se strinja, da je pridobitev paketa odvisna od razpoložljivosti omrežnih kapacitet.« To je podobno kot pri A1. Toda če ima potencialni naročnik »možnost dostopa do fiksnih širokopasovnih storitev,« si Telemach

pridržuje pravico, da uporabniku zavrne sklenitev naročniškega razmerja za ta paket in mu omogoči naročilo fiksnih širokopasovnih storitev.

Taka dikcija pušča odprta vrata za različne interpretacije in po možnosti tudi pregovarjanja v poslovalnicah. In je nekje vmes med pristopoma Telekoma Slovenija in A1. Prvi tovrstno storitev proda samo tistim, ki do doma res nimajo speljanih kablov. Drugi pa pogleda, koliko je na določenem območju že uporabnikov, kako obremenjeno je omrežje, in se potem odloči. Zdelo bi se mi škoda, če bi tak dostop do interneta omejili samo na tiste, ki jim to predstavlja (skoraj) edino možnost. Naj bo to splošna alternativa.

Podobno kot drugi operaterji Telemach v pogojih uporabe tudi napoveduje ukrepanje proti tistim, ki bodo pretirano obremenjevali omrežje, najsi bo s stalnimi povezavami, pa s prenašanjem datotek prek protokola p2p in še kakšnim »deviantnim« ravnanjem.

Vsekakor pa je lepo videti, da se operaterji zamislijo ob utemeljenih kritikah njihovih odločitev, in potem tudi kaj popravijo. Omejevanje na 64 kilobitov res ne sodi več v leto 2017. Če ne bo niti pretiranega »pridrževanja pravice za zavrnitev sklepanja pogodb«, je Telemachova storitev Hišni internet dobrodošla popestritev ponudbe na slovenskem trgu.

The post Telemach se je odpovedal omejitvi na 64 kb/s! appeared first on Tehnozvezdje.

Upočasnjevanje na 64 Kb/s poznamo že več let. Še posebej rad ga je uporabljal Simobil, zdaj A1, pri svojih storitvah in opcijah, ki vključujejo toliko in toliko megabajtov doma ali v tujini. Kot zadnji pa je po tem ukrepu posegel in ga skril v drobni tisk Telemach pri ponudbi hišni internet, s katero nadomešča fiksni dostop do interneta s takim prek omrežja LTE. Za 200 GB velja hitrost 8/2 Mb/s, nato se zniža na omenjeno iz časa dostopna ISDN – v obe smeri – in uporabnik ne more do konca meseca prenesti niti gigabajta več.

Verjetno bo vsakdo tako hitro obupal, da niti desetih megabajtov ne bo prenesel. Kako bi jih le lahko? Pri tej hitrosti gre do uporabnika (ali od njega v omrežje) vsako sekundo osem kilobajtov. Na minuto slabega pol megabajta. Še enkrat ponovim. Pol megabajta na minuto. Povprečna, nekaj mega težka spletna stran se običajno naloži v parih sekundah. Na liniji s 64 Kb/s to traja več minut. S to hitrostjo niti e-pošte ni mogoče normalno brati, kaj šele pogledati kaj je novega na »fejsu«. Če bi hotel nadgraditi aplikacijo zanj na telefonu, bi to trajalo nekaj ur. Ob predpostavki, da telefon in druge naprave na tem wifi-ju ne bi prenašale ničesar drugega.

A1 enako storitev po enaki doseženi količini prenesenih podatkov, torej 200 gigabajtih, omejuje na hitrost 2/1 megabita na sekundo. Kar je še kolikor toliko uporabno in pomeni, da imajo naročniki tega operaterja 32-krat hitrejši prenos med prisilno zaporo kot naročniki Telemacha. Razlika med običajno in znižano hitrostjo pri Telemachu je 128-kratna! Ob tem, da tistih osem megabitov sploh ni nič posebnega in je ravno dovolj za polnorazločljivostni video, nikakor pa za pretočni 4K.

Ako operaterji mislijo, da je 200 GB na mesec dovolj – mogoče tudi je, čeprav sem ob vsem videu in hudo načičkanih spletiščih skeptičen –, potem naj tam naredijo oster rez. »Toliko imate na razpolago, dragi naročniki, pa nič več.« Zniževati hitrost na 64 kilobitov pomeni poštenim plačnikom storitev pokazati srednji prst. Naj bo potem konec ali pa naj bo možnost za cenovno razumen dokup dodatne količine. Huje kot ostati brez neta je ostati z neuporabnim netom, ker pri prvem vsaj veš pri čem si (čeprav je tudi to danes nečloveško), pri drugem pa izgubljaš živce, ker bi se moralo kaj naložiti, pa se ne. Razumem, da so v mobilnih omrežjih omejitve in da frekvenc ni na pretek. Vseeno pa bi se dalo zadelo zapakirati lepše. Osnovna enota za internetne hitrosti je zdaj megabit. Kilobiti, tehnologija edge in podobni relikti preteklosti pa naj gredo točno tja – v zgodovinske učbenike.

The post Nehajte s 64 kilobiti! appeared first on Tehnozvezdje.