Te dni je interesno združenje Dynamic Spectrum Alliance evropski komisarki Henni Virkkunen, pristojni za tehnologijo, poslalo odprto pismo s pozivom, naj Evropska unija zagotoviti odprte frekvence za »nemoteno« delovanje omrežij Wi-Fi. Med člani združenja in podpisniki pisma so pomembni proizvajalci omrežne opreme, čipov, ponudniki internetnih storitev, operaterji, razvijalci programske opreme, večinoma sicer ameriška podjetja, kot so Amazon, Apple, Aruba, Broadcom, Cisco, Meta in Microsoft.  

Poudarili so, da je »moč Wi-Fi-ja, skupaj s 5G, optiko in satelitskim internetom pomembna pri doseganju ciljev digitalne agende EU.« Uporaba dela spektra v frekvenčnem pasu 6 GHz bi omogočila visoke hitrosti, nizke dostopne čase in s tem poceni ter hitro širokopasovno povezljivost tako za domače uporabnike kot za industrijo, logistiko, avtomatizirano proizvodnjo in internet stvari, so še zapisali.

Malo pred tem se je na Evropsko komisijo obrnilo ducat največjih evropskih telekomunikacijskih operaterjev, med njimi Deutsche Telekom, Orange, Telecom Italia, Telefonica in Vodafone, s pobudo, naj celoten zgornji pas 6 GHz nameni uporabi za mobilna omrežja 6G. Pri tem so poudarili, da brez teh frekvenc ne bi mogli zagotavljati optimalnih storitev, kar bi vplivalo na nižjo rast BDP v Evropi.

Nekateri brezžični usmerjevalniki, s podporo za standard Wi-Fi 6E ali Wi-Fi 7, že izkoriščajo omenjeni frekvenčni pas za dodaten kanal, po katerem do naprav pošiljajo podatke ali si jih izmenjujejo med seboj (pri prepletenem omrežju), kar se v praksi pozna v veliko višjih hitrostih kot pri standardih Wi-Fi 5 ali Wi-Fi 6, kjer sta v uporabi le pasova 2,4 Ghz in 5 GHz.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Vnel se je boj za evropski »ZRAK« appeared first on Tehnozvezdje.

Povsod sta frekvenčni območji 2,4 GHz in 5 GHz prosti, kar pomeni, da ju ne zasedajo vojaške naprave, države pa za uporabo ne pobirajo koncesije. Prosta uporaba pa ni čisto brez omejitev, določene so namreč največje moči oddajanja. Tako kot pri vseh frekvencah za komercialno uporabo, da je poskrbljeno za zdravje ljudi in okolja. 

Američani nameravajo kmalu odpreti pasovno širino 1200 MHz okoli frekvence 6 GHz, ki jo bodo lahko uporabljale naprave za brezžično omrežje. Do zdaj je na obeh območjih na voljo pasovna širina okoli 400 MHz. Več “frekvenc” pa pomeni, da bo lahko kanali široki 160 MHz, kar bo glavna pridobitev, ki izboljšuje delovanje brezžičnih omrežij. 

Pri vsaki radijski komunikaciji z višanjem frekvence in enaki oddajni moči vplivamo na doseg signala in zmogljivost prebijanja ovir. Največji doseg ima komunikacija na frekvenčnem območju 2,4 GHz, vendar je hkrati največ oddajnikov sosednjih omrežij in drugih naprav, ki prav tako oddajo v teh frekvenci (na primer mikrovalovne pečice), zato je motenj v komunikacije največ, hitrosti pa ne vedno najvišje. Prehod na 5 GHz območje, če ga podpirajo tudi naprave, glede motenj izboljša razmere, vendar vemo, da moramo zato biti bližje usmerjevalniku, na poti signala pa čim manj ovir. Že tanjša stena namreč drastično poslabša sprejem signala!

Wi-Fi na 5 GHz nima nič skupnega z omrežjem mobilne telefonije 5G, enako pa velja tudi za Wi-Fi 6 in Wi-Fi na 6 GHz. Še manj pa pomenita prikrito uvajanje tehnologije 6G, karkoli naj bi ta že bila!

Ker se bo omrežje tudi na območju 6 GHz srečevalo s podobnimi omejitvami, pridobitev ni višja frekvenca, temveč širša pasovna širina. Enako bi dosegli tudi na nižjih frekvencah, če bi bile proste. Ker niso, je bil prehod na višje frekvence edini mogoč, območje okoli 6 GHz pa bo zato postalo del specifikacij standarda omrežij Wi-Fi. 

Hitrost prenosa podatkov ni pogojena s frekvenco delovanja, temveč s pasovno širino, ki je na razpolago in standardom. Najnovejši, imenovan tudi Wi-Fi 6 (številka 6 nima nič skupnega s frekvenco, temveč gre le za šesto generacijo brezžičnega omrežja, prej je imel oznako ax) dovoljuje najvišjo hitrost prenosa podatkov 9,6 Gb/s, takšna pa bo tudi hitrost v območju 6 GHz. Razlika pa je, da bo na omrežje lahko istočasno priključenih več naprav, te pa bodo dosegale precej višje povprečne hitrosti. V primeru pametnih telefonov v dobrih razmerah na radijskem delu med enim in dvema gigabitoma na sekundo. 

Naprave, ki bodo delovale v območju 6 GHz, naj bi bile v manjšem številu na voljo že v tem letu. Američani bodo namreč zelo kmalu sprostili frekvence, nekoliko kasneje pa bomo sledili tudi v Evropi, kjer je zadeva malce bolj zapletena. Najprej evropska komisija pripravi ustrezno direktivo, nakar države članice prilagodijo svoje zakonodaje. Se pa nikamor ne mudi, saj morajo poleg usmerjevalnika, tega je še najlažje zamenjati, novo frekvence podpirati tudi naprave, predvsem pametni telefoni. Obstoječi jih še ne, zato pred naslednjim letom večjega pomena brezžična omrežja na frekvenčnem območju 6 GHz še ne bodo imela. 

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Wi-Fi 6 GHz – še ena kost za glodanje nasprotnikov elektromagnetizma? appeared first on Tehnozvezdje.