Telemach ni prvi operater z lastnih telefonom v svoji ponudbi. Že dolgo nazaj je poskušal Telekom Slovenije, med letoma 2019 in 2021 je tri tovrstne modele iz nabora skupine Telekom Austria prodajal A1 Slovenija. Ideja je vedno podobna. Najti primeren izdelek pri uveljavljenih proizvajalcih, ga nekoliko preobraziti za svojo znamko in v naročniških paketih nuditi za ustrezno nizko ceno. V konkretnem primeru gre za telefon ZTE, povsem mogoče je referenčni model, pripravljen namensko za tovrstna operaterska partnerstva, ki ga je posvojila celotna skupina United Group. Od tu tudi UG v imenu, s katerim se sama naprava predstavlja (5G UG Phone U23). Po besedah predsednika poslovodstva Telemacha Andriana Ježine s tem izdelkom želijo približati izkušnjo 5G vsakomur. V širokem portfelju mobilnih telefonov v njihovi ponudbi je sicer veliko takih, ki podpirajo 5G, vendar večinoma za precej višjo ceno. Novi telefon brez vezave stane 179 evrov, z vezavo pa 4,50; 5,50 ali 6,50 evrov, odvisno od naročniškega paketa.

Gre torej za telefon nižjega cenovnega razreda, kar je tudi vidno na prvi pogled, vseeno pa ima nekaj dobrih lastnosti. Je dokaj velik, z zaslonom diagonale 6,52 palcev in, kakopak, plastičnim ohišjem. Poganja ga procesor Unisoc T760, ima 4 GB delovnega in 128 GB podatkovnega pomnilnika. Kamera na zadnji strani je ena, četudi dizajn daje vtis, da jih je več. Vendar so na tistem okroglem »pladnju« še dioda za bliskavico, prazen krog in tipalo »globine«, ki jih proizvajalci radi vgrajujejo v cenejše telefone. Ključno je seveda, da mobilnik podpira omrežja 5G, lahko z dvema karticama SIM, hkrati pa tudi pogovore prek tehnologije VoLTE, kar bo še toliko bolj pomembno ob morebitnem ugašanju starejših tehnologij. Telemach sicer za zdaj nima v načrtu izklopa omrežja 3G, medtem ko 2G slejkoprej še nekaj časa ostaja kot osnovna tehnologija za zagotavljanje nujnih storitev.

Zunanjost telefona ni dosti drugačna, kot smo je že nekaj časa vajeni pri modelih za tako ceno. Ohišje deluje trdno in povzema oblikovne elemente iz vseh koncev, denimo spodnjo in zgornjo stranico iz Huaweijevih modelov izpred nekaj let. Pod zaslonom je precej roba, zgoraj pa je kapljičasta zareza za kamero. Priključek za polnjenje je USB-C in priložena sta polnilnik z dokaj skromno močjo 10 W – vprašanje, če se telefon sploh lahko polni hitreje – ter kabel.

Zaslon je vrste LCD, z ločljivostjo 720 x 1600 (HD) in podpira osveževanje z 90 Hz, kar je spodbudno za tekoče pomikanje vsebin, manj sem navdušen nad barvami, res pa primerjava z zasloni OLED, ki jih imam večinoma pri roki, ni najbolj poštena. Vidljivost na svetlobi lahko označim za zadovoljivo, medtem ko zaradi nižje ločljivosti nisem opazil kakšne nazobčanosti besedila. Zvočnik za večpredstavnost je mono in pri nižjih glasnostih kar soliden, pri višjih zvok postane nekoliko manj prijeten. Procesor je zmogljivostno nekje na ravni vstopnih Qualcommovih in po prvih vtisih povsem v redu obvladuje običajno uporabo. Tudi obremenitveni test v prvih nekaj minutah ni pokazal bistvenega znižanja hitrosti delovanja, dvomim pa, da bo s tem telefonom kdo na ure in ure igral grafično zahtevne igre. Za tako uporabo je treba poseči po čem naprednejšem in seveda dražjem.

Uspel sem ujeti nekaj signala 5G, ki ga v okolici moje domače lokacije ni na pretek. Tamkaj so bile hitrosti prenosa podatkov zelo dobre, nekaj sto megabitov na sekundo pritočno in nekaj deset odtočno. Tudi več kot 500 Mb/s sem uspel doseči. Žal je precej manj spodbudna situacija pri brezžičnem omrežju, telefon podpira zgolj standard Wi-Fi 5 in ima očitno preslaboten sprejemnik, saj ne glede na hitrost omrežja hitrosti prenosa dosegajo le nekaj deset megabitov. Približno desetino mogoče hitrosti. Morda največja pomanjkljivost tega telefona je odsotnost čitalnika prstnih odtisov. Za biometrično odklepanje je sicer na voljo prepoznavanje obraza s sprednjo kamero, ki pa ni posebej varen način. NFC sicer je vgrajen, zato upam, da brezstično plačevanje kljub uborni biometrični podpori deluje. Pač z nekoliko zamudnejšim odklepanjem telefona.

 Na telefonu teče operacijski sistem Androidu 13 z uporabniškim vmesnikom MyOS 13, ki je verjetno podedovan od ZTE-ja. Ni kaj pretirano načičkan, kar se zdi v redu. Všeč mi je, da že med prvo nastavitvijo telefona ponudi možnost izbire potez ali zaslonih tipk za premikanje po sistemu in da so poteze privzeti način. Seveda si želimo vsaj nekaj let podpore s posodobitvami programske opreme, o čemer kakšne uradne obljube ni.

Fotografije z glavne kamere so glede na nekaj prvih posnetkov približno take, kot bi jih za tako ceno pričakovali, vsekakor ne slabše glede barv, dinamike in detajlov. Nekaj primerov si lahko ogledate. Video je mogoče snemati do polne visoke ločljivosti, 4K seveda dotična strojna oprema ne zmore, kakšna je kvaliteta pa še nisem imel priložnosti preizkušati.

The post PRVI VTIS Telefon Telemach 5G: Poceni do najhitrejšega omrežja appeared first on Tehnozvezdje.