Zakaj ne popolnega? Ker popoln prenosnik ne obstaja, ker sem občutljiv na ceno in ker si želim večje razločljivosti zaslona. O ceni nima smisla razglabljati. Ni visoka za vse to, kar so »stlačili« v tanko in ne pretirano zajetno ohišje, toda želim si, da bi bila vseeno bližje tisočaku. Zakaj ne? Saj pravijo, da upanje umira zadnje. Samo predstavljajte si, kako bi šele potem zanimiv.

Celo bolj kot s prehodom na zaslone OLED so proizvajalci zadeli s spremenjenim zaslonskim razmerjem. Poleg večje višine, ki pride prav med pisarniškimi nalogami, je dobra plat tega manjše ohišje. Veliko pove že naslednje. Moj 13,3 palčni Zenbook Flip z razmerjem 16:9 je le zanemarljivo manjši od Zenbooka 14. Ob tem, da je zaslonska površina novega večja in da kot takšna nudi boljše udobje dela. Če bi lahko, bi ju takoj zamenjal.

Pravijo, da so oblikovne spremembe občutne in pomembne, vendar odkrito rečeno, je bolj kot ne vseeno, saj so tanki prenosniki s sistemom Windows in kovinskim ohišjem že kar nekaj časa prijetne estetike. Všeč mi je, da sem tokrat namesto temnega dobil svetlo ohišje. Takšno mi je vse bolj všeč, saj se mastni odtisi prstov in fizične poškodbe, ki po večletni uporabi brez izjeme nastanejo, manj opazne. Če sem že pikolovski, potem bi pograjal oblikovalce, da niso poskrbeli za ožje robove okoli zaslona, saj bi bilo ohišje še za kakšen milimeter manjše v dolžini in širini. Drugače pa se na debelejše robove, še posebej izstopata spodnji in zgodnji, dokaj hitro navadiš.

Tipkovnica z 1,4-milimetrskim hodom in velikimi pokrovi tipk nudi udobno tipkanje, medtem ko sledilna ploščica sodi v predal »sedi tri«, če bi se izrazili bolj po šolsko. Zmotilo me je, da moraš nanjo kar konkretno močno pritisniti, predno prenosnik naredi, kar hočeš od njega. Tople vode Asus tokrat ni izumljal. Tipka za vklop je v zgodnji vrstici desno za tipko »delete«, kar preprečuje ugašanje po nesreči, ko želiš karkoli izbrisati. Škoda, se niso še malo potrudili in vanjo vgradili tipala prstnih odtisov. Niti malo ne bi motilo, čeprav je nad zaslonom korektna in natančna kamera s spremnimi elementi za prepoznavo obraza (Windows Hello) in priročnim mehanizmom zakrivanja objektivov.

Intel je z novo generacijo procesorjev uvedel koncept sistema na čipu v svoje izdelke. Veliko govora je sicer o izboljšanem delovanju umetne inteligence na napravi, zaradi namenske enote zanjo, vendar bomo morali še nekaj časa počakati, da bodo znali danosti izkoristiti še kateri drugi programi in ne bolj kot ne samo Microsoftov Copilot. Kar ne deluje na našem nebu, ga nisem mogel korektno preizkusiti. Drugače pa ni dvoma, da je procesor hiter. S tolikšnimi procesorskimi in grafičnimi zmogljivostmi, kot jih izkazuje (podatke najdete v tabeli), je primeren celo za poganjanje zahtevnejših iger pri nižjih grafičnih nastavitvah, a pri še vedno uporabnem številu sličic na sekundo. Ko je pretirano obremenjen, se procesor greje in takrat zna biti ventilator kar občutno glasen. Segrevanje ima še eno slabšo plat. Osredotočena je na dnu ohišja, zato je uporaba »segretega« prenosnika v naročju vsaj malo nadležna.

Manj kot odličnosti od zaslona OLED ni mogoče pričakovati. Barve so žive in dovolj natančne, da je prenosnik uporaben še za kaj drugega kot gledanje videa in okna brskalnika. Me pa je pri njem zmotilo dvoje. A bi samo polno visoko razločljivost še nekako spregledal, če osveževanje ne bil bilo razmeroma običajnih 60 hercev. Priznam, da sem od Asusa pričakoval več! Zvočnika nista nič posebnega, ne glede na oznako »Harman Kardon«. Z eno besedo, dobil sem občutek, da zvok ni dovolj bogat. V kolikšni meri je to težava, je odvisno od uporabe, a kdor bi zares rad užival v igrah, filmih ali glasbi, bo potreboval dodatno zvočno napravo.

Ostane nam še ena pomembna lastnost. Avtonomija baterije. Nekateri testi, ki jih najdete na spletu, kažejo na vse tja do dvanajst ur pri razmeroma običajni uporabi, ko brskamo po spletu, beremo pošto, urejamo dokumente in tako dalje. Ko sem prenosnik obremenil do konca v zmogljivostnem načinu in uporabi stresnega programa HeavyLoad, je v uri porabil več kot polovico v bateriji shranjene energije (56 odstotkov). Po slabih dveh urah bi moral že iskati električno vtičnico. Po preklopu na standardni način se je avtonomija podaljšala za uro, na dobre tri ure (poraba 34 odstotkov na uro). Seveda je prenosnik varčnejši pri običajnih opravilih, kot je predvajanje videa z Youtuba preko brezžičnega omrežja. Po eni uri je bila baterija olajšana za slabih 10 odstotkov (v standardnem načinu), kar je že razmeroma blizu omenjenih 12 ur delovanja brez potrebe po priklopu na električno vtičnico.

HVALIMO:

• Odlično zaslonsko razmerje
• Dobra kakovost slike
• Dobro avtonomija baterije
• Ravno pravšnje mere in masa
• Zmogljiv procesor

GRAJAMO:

• Polna visoka razločljivost (FHD) bo za nekatere prenizka
• Še vedno glasen ventilator ob polni obremenitvi
• Ni reže za pomnilniške kartice
• Ni podpore za Wi-Fi 7

The post KRATKI TEST Zenbook 14 OLED: Ravno pravšnje velikosti, da je vedno zraven appeared first on Tehnozvezdje.

Ni skrivnost, da sta si trg poslovnih prenosnikov z okenskim operacijskim sistemom razdelila Lenovo in HP ob občasnem statiranju Della. Posledica tega je, da so drugi proizvajalci po krivici zapostavljeni, saj imajo ravno tako dobre in uporabne izdelke. Med te sodijo Asusovi Expertbooki. Po modelu B5 je na vrsto prišel še model iz vrha ponudbe B9, s hitrejšim procesorjem in zaslonom OLED!

Nisem mogel verjeti, kako zelo lahek je. Zbal sem se, da je nizka masa posledica vgradnje manj zmogljive baterije. Delno je tako, kdo ne bi želel imeti recimo zaloge 90 vatnih ur, a avtonomija tretjino manjše vseeno ni premočno okrnjena. Lahkost je zato prej posledica tankega ohišja iz zlitine magnezija in litija kot vgradnje manj zmogljivih komponent. Ohišje prenosnika je seveda, kot se za poslovno napravo po nenapisanih pravilih spodobi, dolgočasne temne barve in kot takšno v ničemer ne izstopa. Edino v tem, da je del z zaslonom tako tanek, da se rahlo ugiba, ko ga primeš v nasprotnih kotih in potisneš v nasprotnih smereh. Morda te bo to na začetku zmotilo, druga posledica lahkosti je še podzavestni občutek krhkosti, a naj te ne zavede. Poleg zmanjševanja ogljičnega odtisa, o katerem Asus govori podobno kot drugi izdelovalci, so njegovi poslovni prenosniki testirani po vojaškem standardu (MIL-STD 810H). Ne samo, da se ne bodo razbili ob nedolžnem padcu, delovali bodo celo ob zanje manj ugodnih temperaturnih in drugih razmerah.

Ohišje prenosnika je dovolj veliko za udobno uporabo in hkrati po zaslugi zaslonskega razmerja 16:10 lahko prenosljivo. Ob podobni višini je namreč krajši od prenosnikov s 14-palčnimi zasloni z za enkrat še bolj razširjenim razmerjem 16:9. Tipkovnica je osvetljena, z dovolj velikimi tipkami, ki imajo obenem dovolj hoda (1,5 mm) za udobno in natančno delo. Ni pomembno, še manj povezano s čimerkoli, a zdelo se mi je, da je njihov zvok ob pritisku bolj votel kot zvok tipk na mojem Zenbooku. Ravno tako je razmeroma velika in prijetno odzivna sledilna ploščica, ki je postavljena na sredino ohišja pod tipkovnico. Na obeh straneh je tako dovolj brisanega prostora, kjer med tipkanjem počivajo dlani.

Varnost je pomembna lastnost dobrega poslovnega prenosnika. B9 nudi vrsto načinov za preprosto uporabo in vstop v sistem. Tipalo prstnega odtisa je integrirano v tipko za vklop, ki je na desnem boku ohišja, poleg tega pa je nad zaslonom infrardeča kamera za uporabo okenskega sistema Hello, ki sistem odklene po pozitivni prepoznavi obraza. Poleg tega je v sledilno ploščico integriran vmesnik NFC, ki ga je tudi mogoče uporabiti za odklepanje sistema. Tu je še fizična zastirka spletne kamere, ki je v primerjavi s prejšnjimi generacijami prenosnika B9 polne visoke razločljivosti.

Kar B9 loči od večine drugih poslovnih prenosnikov, je njegov zaslon OLED. Morda za poslovno uporabo ni nujen, pri čemer ni odveč dodati, da ni namenjen ustvarjalcem, kajti zanje so bolj ustrezni grafično zmogljivejši prenosniki predvsem iz družine Studiobook. A dejstvo je, da je slika na zaslonu občutno boljša, v barvah in v kontrastu, od kateregakoli drugega zaslona, zato je odločitev zanj pravilna. Ravno tako glede na predvideno uporabo zadošča izbrani procesor, čeprav ne sodi med najhitrejše. Kot kažejo rezultati Geekbench, zbrani v tabeli. Torej je poudarek na uravnoteženosti med zmogljivostjo in avtonomijo? Odgovor je pritrdilen, a odvisen od zornega kota. Ob polni obremenjenosti vseh komponent (testni program Heavyload), je iz baterije v tridesetih minutah izpuhtelo 21 odstotkov energije. Petina torej, kar pomeni, dve uri in pol delovanja v takšnih razmerah, ko se mi ni zdelo, da bi bilo ohišje prevroče in ventilator preveč hrupen. Večinoma boš v praksi le poredko prenosnik obremenil do skrajnih mer, zato so merodajni tudi naslednji podatki. Po pol ure gledanja video posnetka na Youtubu razločljivosti 4K in pretakanju podatkov preko brezžičnega omrežja je baterija izgubila samo 8 odstotkov napolnjenosti. Video zlahka gledaš dobrih šest ur, kar avtonomijo prikaže v drugačni luči in bližje uradni obljubi o »celodnevnem« delovanju.

Slabša plat tankosti ohišja je manj prostora za raznolikost in številčnost priključkov. Kljub temu so na krovu vsi novejši in obenem tisti, ki jih danes najbolj pogosto potrebuješ. Ker ni priključka za ožičeno omrežje (RJ45), ki je v poslovnem svetu skoraj zapovedan, je v kompletu dodatek zanj. Priključiš ga v vrata mikro HDMI, ki so tam ravno zaradi tega. Zoprno je, da moraš paziti nanj, in poskrbeti, da ga kje ne pozabiš. Razlog, zakaj v mojih očeh takšna rešitev le pogojno rešijo težavo.  

HVALIMO:

• Vzdržljivo, lahko in tanko ohišje
• Odličen zaslon OLED
• Zadovoljivo ravnotežje med zmogljivostmi in avtonomijo
• Učinkovito hlajenje

GRAJAMO:

• Dolgočasna temna barva
• Premalo delovnega pomnilnika (RAM) v testnem modelu
• Na ohišju ni vrat RJ45

The post KRATKI TEST Asus Expertbook B9: Po krivici spregledan prenosnik? appeared first on Tehnozvezdje.

Niti najmanj pa me ni zmotila barva, kot ji pravijo barva temno rdeče orhideje, saj je vanjo odet prenosnik zanimiv in manj dolgočasen od drugih. Na visoki ravni je tudi kakovost izdelave, občutek robustnosti in teže je še kako očiten, ko ga vzamete v roke. Kovinsko ohišje je zato togo, nikjer se ne prepogiba ali celo škriplje, to pa velja v manjši meri tudi za tanko zaščitno ploskvijo za zaslonom. Pregib oziroma tečaj med obema deloma je tudi dokaj trd, kar vsaj mene prepriča, da bo prenosnik zdržal več let ne najbolj nežne uporabe. 

Ni prelahek in ravno prav velik (vsaj zame)

Kljub temu da ni prenosnik iz višjega cenovnega razreda, v katerega običajno sodijo tanke naprave z dolgo avtonomijo, je Yoga Slim 7 s 14 palčnim zaslonom ravno prav velik, da bo v prenosljivosti zadovoljiv za večino. Tipkovnica je dovolj velika, nima sicer numeričnega dela, zato pa sta na levem in desnem robu zvočnika. Tudi to doda nekaj malega k sicer všečni obliki z ravno odrezanimi stranicami in lepo izvedenimi podrobnostmi.

Ergonomija rabe je nekje v zlati sredini prenosnikov. Tipke nimajo omembe vrednega hoda, pri pritisku dajo sicer haptični občutek pritiska, vendar smo imeli možnost preizkusiti tudi že kaj boljšega. Pri hitrem tipkanju sem pogosto pritisnil napačno tipko, zmotilo pa me je tudi, da osvetlitev tipkovnice ni najbolj svetla, nikjer pa nisem našel možnosti prilagajanja. Lahko, da je del programskih orodij, ki jih je Lenovo na prenosnik namestil, a žal takšne nastavitve nisem našel. Pod tipkovnico je manjša sledilna plošča, katere velikost se bo nekaterim zdela premajhna, meni pa je bila ravno pravšnja. Nisem namreč njen ljubitelj, ker pa ni prevelika, imate lahko med tipkanjem dlani na delu ohišja prenosnika, a ne v sledilni ploščici. Sicer pa je dovolj odzivna in omogoča prstne geste, nima pa pri nekaterih običajnih dodatnih gumbov, saj je kar sama en velik “gumb”.

Soliden zaslon in povprečno število priključkov!

Najprej, kar vam pade v oči, je dober 14-palčni zaslon z ozkima bočnima robovoma, spodnji in zgornji, v katerem je tudi infrardeča kamera za prepoznavo obraza, prenosnik namreč nima tipala prstnega odtisa, pa sta recimo normalno debela. Zaslon je videti dokaj svetel, a je površina preveč odsevna, zato se ne obnese najbolje pod zelo močno sončno svetlobo. Mogoče pa ga je uporabljati tudi zunaj, vendar vsaj v polsenci.

Prenosnik na našem testu je imel zaslon polne razločljivosti HD (poleg tega lahko izberete tudi razločljivost 4K), ki pa ni občutljiv na dotike. Drugače pa ni slab. Barvo si žive, kontrastno razmerja pa dokaj visoko, zato je primeren tudi za gledanje kakovostnostih video vsebin.

Zaradi relativne tankosti in majhnosti priključkov ni pretirano veliko. Na levi strani so HDMI, dva priključka tipa USB C (eden podpira Thunderbolt 3), preko katerih tudi polnimo baterijo in priključek za slušalke, na desni pa dva priključka USB A in ležišče za pomnilniške kartice mikro SD. Večini bo zadostovalo, vendar kljub vgrajenima vmesnikoma Bluetooth in Wi-Fi vedno znova trdim, da mora imeti prenosnik tudi priključek za ožičeno omrežje (ethernet RJ-45). Prostora zanj ima dovolj.

Zmogljivosti odvisne od različice

Zmogljivosti prenosnike so v marsičem odvisne od izbranega procesorja, grafične kartice in količine pomnilnika. Model na našem testu je bil nižje na lestvici, saj procesor i5 desete generacije (1035G4) pač ni najboljše, kar Intel nudi, grafična kartica pa je bila integrirana Intel Iris Plus. Izbira je lahko tudi samostojna grafična kartica Nvidia MX250. Ker pa gre v obeh primerih za najnovejšo tehnologijo, so grafične in procesorske zmogljivosti boljše, kot so jih imeli podobni procesorji eno ali dve generaciji nazaj. V rokah nisem imel v rakete med modeli Slim 7, imel pa sem model, ki je dokaj vsestranski za večino opravil, le zahtevnih grafičnih iger ali urejanja videa se na njem raje ne bi lotil. Se pa je zato dokaj dobro izkazala baterija (~69 Wh). Po pol ure pisanja članka je napolnjenost “padla” na 94 odstotkov, kar ni veliko. Večurna avtonomija ni misija nemogoče. Morda ne ravno več kot osem ur, ko kaže prenosnik ob polni napolnjenosti baterije, dosti manj pa tudi ne.

Od vgrajenih “komponent” tako še najbolj izstopata dva zvočnika, obrnjena navzgor, ki ustvarjata za prenosnik tega ranga glasen in predvsem kakovosten zvok, ki je brez popačenj tudi pri največji glasnosti. 

HVALIMO:

• Všečna oblika in zanima barva. 
• Kakovostno in robustno ohišje.
• Dokaj uravnoteženje zmogljivosti modela s procesorjem i5, integrirano grafiko Iris Plus, 8 GB RAMa in 512 GB pomnilnika.
• Dobri stereo zvočniki in tehnologija Dolby Atmos.
• Tiho delovanje.

GRAJAMO:

• Preveč odsevni zaslon.
• Ne najboljša tipkovnica (čeprav so tipke velike, takšen pa je tudi razmik med njimi).
• Kovinska površina občutljiva na prstne odtise.
• Slabša osvetlitev tipkovnice.

The post Lenovo Yoga Slim 7: Všečen prenosnik z raznovrstnimi konfiguracijami, ki bo zadovoljil mnoge appeared first on Tehnozvezdje.