Nehvaležno je ocenjevati, ali je več kot štiri tisočake prevelik znesek za prenosnik. Ravno tako sem se naveličal kazati s prstom, kje je za nekaj stotakov cenejši. Preprosto nima smisla. Cene spominskih čipov so podivjale in četudi je PX13 vreden vsakega evra, cena preprosto presega moje finančne zmožnosti. Kljub temu, da me je navdušil, kot že dolgo noben drug!

Obvladljive mere in dobra tipkovnica

Morda ni popolna za vse, a zame je. Velikost je pravšnja, saj imam prenosnik ves čas v nahrbtniku. Bilo bi še bolje, če bi bil za kakšen gram »lažji«, a pruh zaradi njega ne bi dobil. Z velikostjo zaslona tozadevno nimam težav, dopuščam pa možnost, da bi se še za kanček bolje odrezal 14-palčni. Več od tega bi že preveč poslabšalo njegovo prenosljivost. Česar nočem. Potem je tu oblikovanje na meji, ki ga še najlepše opiše izraz »poslovno sodoben«. Ne posega preveč na področje kovinsko sijočih nadvse tankih prenosnikov ali poslovnih škatlasto črnih za zaposlene nižjega ranga. Koketno je ta različica oblikovana z ikonografijo podjetja GoPro. Čemu se je Asus odločil za to potezo, ne vem. Morda želi pomagati ameriškemu podjetju, ki je letos zapadlo v hudo finančno krizo. Bojim se, da so na padajoči krivulji, po kateri je zaradi kitajske konkurence že zdrsnil iRobot.

Poleg mer prijetno preseneti tipkovnica. 1,7 milimetra je hod, ki ga doseže ali preseže le redkokateri prenosnik. Ne vpliva samo na dober občutek pri tipkanju, ampak zaradi nje delam tudi manj napak. K temu pripomore dejstvo, da so tipke vsaj za moje prste prav velike in da razmik med njimi ni prevelik. Na »krovu« je še primerno velika in odzivna sledilna ploščica. V njenem zgornjem kotu je skrito še navidezno vrtljivo kolesce za hitrejše upravljanje funkcij v programih za obdelavo fotografij in videa. Ni enako uporabno kot pravo fizično kolesce, vendar je za prenosnik zanimiva rešitev in ena redkih njegovih posebnosti, ki jo je vredno omeniti. Dvomim, da je glede tega treba reči še kaj.

Za kaj rabiš 128 gigabajtov?

Bistvo tega prenosnika so namreč zmogljivosti. Kombinacija AMD-jeve procesorske platforme Strix Halo z integrirano izredno zmogljivo grafično enoto in 128 gigabajtov pomnilnika. Ker si skupni pomnilnik delijo procesorska in grafična jedra (do 96 gigabajtov) ter nevronska enota, lokalno poganja bistveno večje modele generativne umetne inteligence kot drugi prenosniki. Ker grafični del ni omejen na prej nastavljen fiksni del pomnilnika, grafični enoti ne zmanjka pomnilnika tako hitro kot namenskim grafičnim karticam z 8 GB VRAM-a in lahko v model sočasno naloži bistveno več podatkov. Pomembno predvsem takrat, ko prenosnik uporabljamo za učenje modela, saj je količina pomnilnika pomembnejša od njegove prepustnosti.

Po drugi strani zaradi pasovne širine pomnilnika do 256 gigabajtov na sekundo, medtem ko jo namenske grafične kartice presegajo s 1000 gigabajti na sekundo, platforma ni najhitrejša v primeru manjših modelov. Takrat, ko velikost in svobodna uporaba pomnilnika ne prideta do izraza. Nakup tega prenosnika je torej smiseln, če ga potrebujete za kaj takšnega. Zgolj za igranje ali urejanje vsebin se najde tudi kaj cenovno ugodnejšega.

So pozabili na zaslon?

Gledano tako je jasno, da se PX13 ne bo pretirano utrudil, kadar bi želeli na njem odigrati partijo ali dve v kateri od grafično najzahtevnejših iger. Tu mu malce zagode hitrost osveževanja zaslona, ki se konča pri frekvenci 60 hercev. Da bi dobil prenosnik oznako za čistokrvnega »gejmerskega«, bi moralo biti osveževanje vsaj še enkrat tolikšno.

Negativno me je presenetila še svetilnost. 400 kandel ob dejstvu, da površina nima protirefleksne plasti, ne zagotavlja udobne uporabe na prostem pod močnim soncem, ko se boriš z odsevi. Druge lastnosti so na drugi strani lestvice zadovoljstva. OLED-tehnika poskrbi za prijetne žive barve, dober kontrast ter ločljivost 2,8K za ostro sliko. Moje oči niso občutljive na utripanje zaradi prilagajanja svetilnosti (tehnika PWM), a ko prenosnik snemaš, opaziš, da prilagajanje ni pretirano hitro.

Zaslon še zdaleč ni slab. Toda. Ob tej ceni bi pričakoval tehniko Tandem OLED, plast, ki preprečuje odseve (matirano površino), in hitrejše osveževanje.

Baterija dobra (dokler nanjo gledaš skozi prizmo velikosti)

Visoke zmogljivosti so neločljivo povezane s porabo in segrevanjem. Ko se trudi, prenosnik ni hladen. Nasprotno. Dokaj hitro se začne kopičiti odvečna toplota in posledično se morata ventilatorja vrteti hitreje. Ko se vrtita z najvišjo hitrostjo, zvok preseže 53 decibelov. Gre za zmeren in razmeroma tih zvok, primerljiv z dežjem ali umirjenim pogovorom v ozadju.

Baterija je druga »pesem«. Zaloge energije je v vseh pogledih veliko, a velike so tudi potrebe. Ko sem prenosnik obremenil do skrajnih meja s programom HeavyLoad, je baterija zagotavljala le dobro uro. Poskusil sem še bolj umirjeno opravilo. Predvajanje videa z YouTuba prek domačega omrežja. Tokrat je baterija zdržala dobrih sedem ur. Ocenjujem, da je podobno tudi pri pisarniških opravilih. Montiranje videa in poganjanje velikih modelov umetne inteligence lokalno pa zahtevata, da prej začneš z očmi iskati električno vtičnico!

Še mimo nečesa ne morem. Ohišja. To ni samo lepo na pogled. Zdi se, da je robustnejše od večine ohišij prenosnikov, ki običajno pridejo pod moje prste. Tečaj, ki se odpre za 360 stopinj, se mi ni zdel premehak. Enako je z zaslonsko polovico, kjer izdelovalci pogosto varčujejo z materialom, da prenosnik ne bi bil pretežak. Tokrat ne. Ne zvija se in ne škriplje, ne glede na to, kako grobo jo primeš.

V kombinaciji s črnim ohišjem mi to daje upanje, da bo prenosnik odlično videti še po letih uporabe. Tolikšnega denarja namreč ne odštejemo za leto ali dve! Mar ne?

HVALIMO:

• Zmogljiv procesor in integrirana grafika
• Do 128 GB delovnega pomnilnika (RAM)
• Baterija (sorazmerno z velikostjo)
• Oblika in robustnost ohišja

GRAJAMO:

• Hitrost osveževanja in svetilnost zaslona
• Povprečna zvočnika in spletna kamera
• Manj možnosti nadgradnje pogonov
• Visoka cena

The post Asus ProArt GoPro (PX13): Cigani, mislim, prenosniki letijo v nebo appeared first on Tehnozvezdje.