Morbius in Black Adam sta si v nečem podobna. Nobeden si pretirano ni želel nadnaravnih moči. Z njimi se soočita vsak na svoj način, toda oba sta v sivem področju med zlom in dobrim nekakšna anti-heroja.
V poplavi filmov o bolj ali manj značajsko in načelno neoporečnih herojih z nadnaravnimi močmi iz Marvelovega ali DC-jevega izmišljenega vesolja, je prikaz likov, ki so nad ali občasno celo pod mejo med dobrim in zlom, osvežujoč. V to kategorijo sodita protagonista filmov, ki sta na televizijske zaslone (in storitve pretočnega videa) prišla proti koncu lanskega leta. Drugi kot filmsko presenečenje na kanalu HBO takoj po novoletnem ognjemetu.
Michael Morbius (Jared Leto) je genialni znanstvenik z redko krvno boleznijo, šibkega n skoraj nepokretnega telesa ter obsojen na večno grožnjo prezgodnje smrti. Kot njegov prijatelj, posvojeno brat Lucien Milo Morbius (Matt Smith). Končno mu uspe najti zdravilo. DNK vampirskega netopirja kombinira s svojim. V teorijo popolna terapija ga spremeni v krvi željnega stvora z nadnaravnimi močmi. Ko se zave, v kaj se je spremenil, pred tem spije krvi nekaj zlikovcem, bi si najraje storil silo. Še dobro, da je pred leti iznašel umetno kri, zaradi katere je vsaj nekaj ur kolikor toliko normalen. Ker je po vsakem zaužitju vse manj učinkovita, zdravila noče dati Milotu, zdaj poslovnežu, ki je denarno podrl njegova raziskovanja. Uganite lahko, da Milo zdravilo najde in še sam postane stvor. Z eno pomembno razliko. Vseeno mi je, koliko ljudi bo moralo umreti, da bo on živel. Oder je pripravljen. Brata se spopadeta in samo eden preživi. Uganite lahko kdo. Morbius vse bolj obvladuje novo pridobljene moči, še vedno je v srcu dober, toda, zaradi narave, preko katere ne morem, stori marsikaj slabega. Tudi zato je v stripih eden od nasprotnikov Spidermana.
Bolj kot Leto v filmu blesti Smith. Legendarni doktor Who, ki me kot član rodbine zmajev ni prepričal, je spet popolnoma v svojem elementu. Odlično odigra svoj lik, ki je celo zanimivejši od glavnega, saj se ne pretvarja, da je resen, zaskrbljen in načelen znanstvenik. Raje brezkompromisni poslovnež, ki je nepričakovano ozdravel in obenem dobil moči. Na kar se odzove s primerno mešanico zlobe in ciničnega humorja.
Če bi mi pred leti kdo dejal, da bom zapisal kaj takšnega, bi ga verjetno milo rečeno nekam poslal. Pa vendarle. Dwayne Johnson kot Teth Adam (Black Adam) sploh ni slab! Zgodba gre nekako takole. Pred petimi tisočletji je v namišljenem bližnje vzhodnem kraljestvu Kandak živel zloben tiransko kralj Ahk-Ton. Ker je pretirano užival v zatiranju, skupina čarovnikov izbere človeka, ki mu podeli moči in neuničljivost. Ne, to ni bil Dweyne, temveč njegov sin, ki smrtno ranjenega očeta reši s predajo svojih sposobnosti. Medtem ko ga je držal za roko in sta skupaj izgovorila čarobno besedo »shazam«. Zdaj vemo, kam pes taco moli. Ker v tem trenutku morilci sina ubijajo, se Tethu utrga. Uniči dvor in ker ni sposoben nadzirati moči množičnega uničenja, ga čarovniki zaprejo v večno ječo. Skoraj večno. Osvobodi ga skupina, ki išče krono Sabaka. Nekoliko dolg uvod, kajti šele zdaj se film pravzaprav začne. Najprej se Teth Adam spopade s kriminalno skupino, ki vlada v omenjeni državi, nato s super heroji pod vodstvom človeka sokola in doktorja usode (Pierce Brosnan) ter nazadnje skupaj z njimi s potomcem kralja, ki sicer umre, da bi se vrnil iz onstranstva kot demon Sabak. Konec dober, vse dobro. Teth Adam prevzame novo ime Black Adam. Značajsko se ne spremeni, še vedno je v njem »tema«, zato ni ne dober ne slab, temveč pripravljen, da se v nadaljevanju spoprime še s kakšnim brezmadežnim herojem
Teh Rock se je dobro znašel v koži Adama. Ne ker bi bil pretirano dober igralec, temveč ker mu v filmu ni treba veliko govoriti. Dovolj je, da udarja in vsake toliko izreče krajšo cinično opazko. Sicer v tovrstnih filmih igralske sposobnosti niso v prvem planu, pa vendarle je Pierce Brosnan in njegov lik, popestritev sicer stoičnih herojev.
Produkcija je v obeh primerih na zelo visoki ravni, zgodba pač malo manj. Če bi moral dati enemu prednost, potem bi jo dal Black Adamu. Zaradi inflacije filmov in serij iz Marvelega fiktivnega vesolja, je vse, kar pride iz nasprotnega tabora (DC) osvežitev. Superman, Flash in Batman so mi bili vedno za odtenek bolj všeč kot stotnik Amerika, Hulk, Ironman in kompanija. Nobeden od omenjenih filmov pa ni presežek v tem smislu, da bi ga bilo škoda zamuditi. A ko se pojavi priložnost in ste pravega razpoloženja, potem dobri dve uri za vsakega, ni popolna izguba časa. Akcije je veliko in še razmišljati vam ne bo treba, da bi razumeli, kaj je pesnik oziroma v tem primeru režiser, želel povedati. Zgodbi in zapleti so skoraj otročje preprosti.
Kaj: filma Morbius in Black Adam (Črni Adam)
Kje: televizijski kanal HBO ali pretočna storitev HBO Max.
Ocena 3: Kljub osvežitvi, ki ju prineseta anti-heroja sta filma narejena po znanem kopitu, ki jamči kolikor toliko dober zaslužek. Odlična produkcija in posebni učinki ob ciničnem humorju ter (najmanj) zanimivi igralski zasedbi.
Priporočilo: Poleg nedolžnega pretepanja je v filmih nekaj nedvoumno prikazanega nasilja, zato je za mlajše priporočljiv ogled v družbi starejših.
Brez komentarjev