Zeekr 7X Privilege AWD: Najboljše, kar se dobi za »zmeren« denar?

Za ta avto določeni entuziasti trdijo, da je eden najboljših pokazateljev, kakšen napredek je storila kitajska avtomobilska industrija, in to v pretežni meri drži. Ne bi pa pogledoval proti njemu v tej izvedbi, razen če bi imel resno potrebo po štirikolesnem pogonu.

Od vseh Zeekrjev, ki smo jih doslej vozili ali videli, vključno s 7GT na predstavitvi (ne pa še na konkretnem testu), je 7X daleč najbolj konvencionalen in namenjen širšemu krogu potencialnih kupcev (vsaj glede namembnosti, cena je druga zgodba). Je namreč dokaj klasičen srednje velik SUV, ki zelo očitno želi tekmovati tako s Teslo Model Y na eni, kot z Audijem Q6 e-tron, BMW-jem iX3 in še kakšnim nemškim predstavnikom na drugi strani. To poskuša početi s tako s tehnološko naprednostjo kot s takim in drugačnim razvajanjem. Koliko pa je prepričljiv kot čisto običajno vozilo za družine, menedžerje, uspešne posameznike in še koga?

Že na prvi pogled je jasno, da to ni zgolj še en »kitajec,« temveč zmerno postavljaška pojava (na srečo nima predimenzionirane sprednje maske) takoj da vtis resnih namenov. Določeni »ošiljeni« zaključki so mi bistveno bolj všeč kot nedorečeni pri kakšnem od (ne povsem neposrednih) tekmecev, temno zelena se mu lepo poda, tudi velika (21-palčna) platišča izpadejo dobro, se pa bojim, da prispevajo k nekoliko večjim stroškom menjave gum, kot bi bilo nujno potrebno. Določenim detajlom, kot so potopne kljuke in na nosilce nasajena stranska ogledala, bi se snovalci lahko odpovedali.

Notranjost ni tako minimalistična in še zdaleč ne enako prazna kot jo zasledimo v prenekaterih novejših modelih. Konkretno oblikovani sredinska konzola, armaturna plošča, vratne obloge in podrobnosti, zračniki, barvne in svetlobne letve, tudi dovršeni sedeži, vse to daje pridih večjega prestiža in udobja kot smo ga vajeni kje drugje. Tu je potem hlajenje sedežev, masaža, spuščanje povsem nazaj in še marsikaj, zgoraj se potem lahko zazrete v zvezdno nebo, če ste seveda na ustrezni lokaciji, privoščite si lahko sproščujočo glasbo na vrhunskem zvočnem sistemu, pa še posebno notranjo osvetlitev in kakšno animacijo na osrednjem zaslonu si lahko vklopite. In načina za kampiranje ali za pse poskrbita, da je kabina primerno ohlajena oz. ogreta tudi takrat, ko avto stoji. Tu vsega možnega, bolj ali manj nujnega, res ne manjka. Tudi zadaj so sedeži izdatno nastavljivi, udobni in ogrevani, prostora za noge pa kljub zajetnim sedežem razkošno veliko. Manj kot bi pričakoval, ga pričaka v prtljažniku, predvsem glede višine, dolžina niti ni vprašljiva. Tisti spredaj je dokaj v redu, četudi ne rekordno velik.

Zanimivo je, da znamka večinoma ne pouporablja enake ali vsaj zelo podobne notranjosti za vse modele (izjemi sta 7X in 7GT) in tudi veliko sorodstvenih vezi z drugimi znamkami v koncernu (npr. Lynk & Co, Polestar ali Smart) ni zaznati. Celo upravljanje ni povsem enako, gre pa skozi kombinacijo tipk na volanu in pritiskanja po osrednjem zaslonu, kar je zdaj pogosta in v tem primeru povsem v redu kombinacija. Na zaslonu je na voljo veliko, skoraj preveč, vsaj glede nastavitev, saj so zadeve »razmetane« po več oddelkih. Na srečo je za nekatere pomembne, še posebej za izklop najbolj nadležnih piskanj, ki so sicer manj zoprna kot kje drugje, dovolj odpreti obvestilno polje (kot na telefonu) in tam pritisniti nekaj ikon. Voznikov zaslon je zanimivo polkrožno odsekan in daje ključne informacije, lahko pa bi še kaj več. Spredaj je sicer še prosojni zaslon, tako da je malce podvajanja. Medtem ko določeni kitajski proizvajalci zanemarjajo načrtovalnik polnjenj, je Zeekr glede tega nekako na pol poti do najboljših.

Pelje se precej bolj agilno, kot bi sodili po videzu

Če je avto na zunaj zajeten, pa tega za volanom v veliki meri ni čutiti. Seveda, če boste poskušali zelo hitro vzeti kakšen ovinek ali prepeljati krožno križišče, potem se bo občutila masa, sicer pa je zadeva za dve toni in pol presenetljivo lahkotna, bolj kot marsikateri podobno težak električni SUV, ki sem jih vozil doslej. Ne bo trdil, da se pelje športno, vsekakor pa gre za prijetno in dovolj agilno vozilo. Hkrati je izdatno nastavljivo zračno podvozje lahko izredno udobno, lahko pa malce trše, a še vedno ne zares trdo, če si želite nekaj sigurnosti pri višjih hitrostih. Te boste zlahka dosegali, kajti moči je na voljo na pretek. Pospeški so lahko na meji brutalnih, a avtu se bolje poda umirjena vožnja. Zanimivo je, da spreminjanje višine ne vpliva kaj dosti na porabo. Izvedba Long Range RWD s pogonom na zadnji kolesi, ki bi se mi zdela bolj smiselna, ima za več kot 200 KM (dobrih 150 kW) manj moči in s tem občutno ukročene pospeške, toda šest sekund do 100 km/h (namesto 3,8 s) je še vedno presneto hitro.

Vozniški pomočniki so me večinoma navduševali, lahko pa tudi frustrirali. 7X zna zelo lepo voziti med črtami, tudi v zoženih pasovih, kakršne dnevno doživljamo že zadnjih nekaj mesecev. Vendar se lahko občasno tudi nekoliko zmede in začne pretirano popravljati. Zdi se, kot da se algoritem neprestano malo prilagaja. Zunaj avtoceste je »vlečenja volana« nekoliko preveč, česar smo že vajeni pri veliki večini novih modelov. Aktivni regulator hitrosti je mnogo prijaznejši od večine kitajskih, deluje zanesljivo in predvidljivo, ne podcenjuje voznika (npr. z zniževanjem hitrosti skozi blage, dolge ovinke, kar počne tovrstni sistem pri drugi znamki istega koncerna), lahko pa bi bil kdaj odločnejši.

Pri porabi in dosegu sem se hote ali nehote preračunaval številke in jih primerjal s tistimi, ki bi jih dosegal kakšen drug model podobnih zunanjih mer, a z manjšo baterijo in posledično tudi maso. V zdajšnjih temperaturah se da imeti porabo pod 20 kWh na 100 km, težko pa 15 ali 16, kar omogočajo nekateri malce manjši in/ali bolj varčni tekmeci. Doseg sicer nikakor ni slab, pri svoji običajni poti v Ljubljano in nazaj, ki nanese cca 110 km, sem porabil približno petino zaloge v bateriji, če ne bi bilo zožanj na avtocesti, bi verjetno kakšen odstotek več, in to pomeni najmanj dobrih 400 ali celo blizu 500 km realnega dosega v »mešanem ciklu.« Po eni strani ni tako malo in v kombinaciji z ekspresno hitrim polnjenjem omogoča daljša potovanja brez dolgih postankov, a po drugi strani bi od 96 kWh neto zaloge morda pričakoval še nekoliko več. Nekateri drugi s 15 do 20 kWh manj niso daleč stran od teh številk, le polnijo se počasneje. Glede porabe je torej 7X kvečjemu povprečen, z dosegom pa vseeno nekoliko nad povprečjem in izlet na drug konec Slovenije boste zelo verjetno lahko opravili brez vmesnega polnjenja.

Polnilne krivulje tokrat ne morem objaviti, ker preprosto nisem imel možnosti avta priklopiti na dovolj zmogljivo polnilnico. Na taki s 350 kW moči je 7X vzel vse, kar mu je bilo na voljo. Najvišja moč je dosegla 348 kW, potem je malce nihala, a še pri polovični napolnjenosti baterije je bila nad 300 kW, ob koncu polnjenja, pri 80 odstotkih, pa nad 200 kW. Skupno je od 20 do 80 odstotkov, kar je pomenilo zajetnih 63 kWh – marsikateri avto skupno nima toliko kapacitete –, trajalo 13 min in pol. Predvidevam, da bi z maksimalno močjo (cca 480 kW), za kar bi moral najti 600-kilovatno polnilnico, kakršnih v Sloveniji še ni, postopek še nekoliko skrajšal, od 10 do 80 odstotkov naj bi po uradnih podatkih trajalo 16 min.  

Ne glede na to, čemu naj bi Zeekr 7X konkuriral, in je pri tem za nižjo ceno bolje opremljen, tehnološko naprednejši in še v čem superioren, ni mogoče spregledati dejstva, da je približno 66 tisoč evrov, kolikor stane različica z vrha ponudbe, veliko denarja. Še toliko bolj za izdelek znamke, ki vendarle še nima enakega renomeja kot tiste, ki jim želi krasti kupce. Izvedba s pogonom na zadnji kolesi za sedem tisočakov manj se zdi za odtenek boljša vrednost za denar, a še vedno ne ravno ljudska ali dostopna. Seveda niti ne želi biti, kajti proizvajalec in uvoznik ciljata na kupce prestižnih vozil, a če avto večinoma prepriča po tehnološki in uporabniški plati, me je vseeno pustil nekoliko ravnodušnega. Za tak znesek bi si vendarle želel še nekaj »žmohta,« nečesa več, po čemer bi si zadevo zares zapomnil.

HVALIMO:

• Veliko razvajanja za voznika in potnike
• Ogromno funkcionalnosti
• Noro hitro polnjenje z enosmernim tokom
• Presenetljivo lahkotna vožnja

GRAJAMO:

• Avto je nekoliko zajeten in tudi težak
• Za odtenek previsoka poraba
• Nekonsistentni asistenčni sistemi
• Razen polnjenja in obilice možnosti ne daje razloga, da bi si ga zares zapomnil