Gibanje prihodkov glasbene industrije je ravno obratno grafu fotografske. Od vrha konec prejšnjega tisočletja in v začetku tega je panoga za več kot naslednjih deset let zašla v krizo, ko je era mp3-jev pokopala prejšnji poslovni model, novega pa so založbe in digitalni ponudniki šele vzpostavljali. Od l. 2015 prihodki znova vsako leto zrastejo, najbolj so prav lani, kaže nedavno objavljeno letno poročilo združenja fonografske industrije IFPI. Med drugim zaradi prvega zvišanja prodaje fizičnih nosilcev glasbe po 20 letih, toda največjo vlogo vendarle igra naročniška pretočna glasba.
Skupni prihodki glasbene industrije (založb) so lani dosegli 25,9 milijard dolarjev (23,5 milijard evrov), kar je natanko štiri milijarde več kot l. 2020. Za primerjavo – najnižje v zadnje četrt stoletja je bila glasbena panoga l. 2014 s 14,2 milijardami. Največ zasluži v ZDA, sledijo Japonska, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Kitajska. K celotnemu kolaču kar dve tretjini (65 odstotkov oz. 16,9 milijard dolarjev) prispeva pretočna glasba, tako naročniška kot zastonjska z oglasi. Nakupi digitalne glasbe predstavljajo le še dobre štiri odstotke prihodkov oz. 1,1 milijarde. A tudi v najboljših časih v začetku prejšnjega desetletja so dosegali nekaj čez štiri milijarde, kar je pretočna presegla že pred šestimi leti, ko se je šele začenjal njen pravi razcvet. Ob koncu 2021. so ponudniki tovrstnih storitev imeli 523 milijonov naročnikov. Če bi šteli še poslušalce, ki ne plačujejo, a trpijo oglase, in pa tiste, ki imajo profile znotraj družinskih naročnin, bi zagotovo prišli vsaj do treh četrtin milijarde. Glede na to, da ponudniki pretočnega videa govorijo o vsaj milijardi potencialnih naročnikov, je verjetno tudi pri glasbi »bazen« vsaj tako velik. Res pa je, da se naročnine pri videu nekoliko prekrivajo, mnogi plačujejo več kot enemu ponudniku, medtem ko pri glasbi ne, saj vse storitve zajemajo bolj ali manj celotne kataloge pomembnih založb.
Prodaja fizičnih nosilcev je lani prinesla pet milijard dolarjev (4,54 milijard evrov), s tem je obsegala skoraj petino prihodkov in je zrasla za 16 odstotkov. To je bila sploh prva rast v tem segmentu po l. 2001. Takrat je glasbena industrija samo z zgoščenkami in ostalimi nosilci zaslužila skoraj toliko oz. ob upoštevanju inflacije pravzaprav še več kot zdaj z vsemi različnimi viri skupaj. Lani se je nadaljevala renesansa vinilnih plošč s kar 51-odstotno rastjo prodaje. 2001 je tudi prvo leto, ko se na grafu pojavi še kakšna druga postavka, poleg prodaje fizičnih nosilcev, in sicer so pravice za javno predvajanje prinesle približno 600 milijonov dolarjev. Lani so ti prihodki znašali 2,4 milijarde in so predstavljali skoraj deset odstotkov. Devet let kasneje je prvič v grafu, s približno 300 milijoni dolarjev, še uporaba glasbe v filmih, oglasih in podobnem. Tu večje rasti ni, kajti že zadnjih nekaj let iz tega kapne približno pol milijarde dolarjev, kar predstavlja dva odstotka vseh prihodkov.
Digitalni nakupi (mp3-jev) so prvič opazen delež zaslužka, četudi samo 400 milijonov evrov, dosegli l. 2004. Že leto kasneje pa se je s stotimi milijoni pridružila naročniška glasba. Kupovanje digitalnih pesmi in albumov je nato, pretežno na račun trgovine iTunes, raslo precej hitreje, pretakanje pa je prve resne znake življenja in potenciala pokazalo l. 2012 z doseženo milijardno dolarjev prihodkov. To je tudi točka obrata, kajti digitalna lastniška glasba ni nikoli več presegla tedanjih 4,4 milijard, šlo je samo še navzdol, pri pretočni pa vsako leto dodatno navzgor. Zelo verjetno bo tako tudi letos.
Poglejmo še lanske najbolj priljubljene »komade« in albume, očitno ta format kljub seznamom poslušanja (»playlistam«) še ni zamrl. Največ pretakanj, 2,15 milijarde, je imela pesem Save Your Tears kanadskega pevca The Weeknd (s pravim imenom Abel Makkonen Tesfaye), četudi ni šlo za lansko, temveč predlansko izdajo. Na drugem mestu sta bila The Kid Laroi in Justin Bieber s pesmijo Stay, na tretjem pa Dua Lipa z Levitating, tudi ta singl je izšel že l. 2020. Med albumi je, šteto na vseh formatih, na prvem mestu Adelin 30, sledita Olivia Rodrigo s Sour in Justin Bieber z Justice. Od »stare garde« je uspelo na novo združeni skupini Abba priti na osmo mesto z novim in menda dokončno zadnjim albumom Voyage.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev