Že v redu starševska zaščita, kaj pa omejevanje gledanja?
Matjaž Ropret 2. julija 2020 ob 06:42

Ponudniki vsebin si kar zgledno prizadevajo za vgrajevanje »starševske zaščite« v svoje aplikacije, sprejemnike in spletna mesta. Tako se ob uporabi teh možnosti ni treba pretirano bati, da bi otroci gledali kaj neprimernega. Toda isti ponudniki obenem prav nič ne pomagajo pri omejevanju, koliko lahko mladež gleda (kar je zanjo primernega), zato se je treba namesto na tehnologijo še naprej zanašati na stare, povsem fizične prijeme, kot je skrivanje daljinskega upravljalnika.

Od lokalnih operaterjev do Googla, ki upravlja Youtube, gre razmišljanje samo v eno smer. Da se nastaviti gesla oz. kode za zaklepanje vsebin, ki naj jih mladoletniki ne bi gledali, ne da pa postaviti ključavnice pri vstopu v storitev. Tako lahko otrok po mili volji gleda, dokler ga nekdo s povišanim glasom ne spodi stran ali, če to ne zažele, dobesedno odvleče. Odkar sta denimo Telemachov EON in Telekomov Neo dobila možnost uporabniških profilov, je še težje omejevati otrokom, koliko lahko gledajo. Prej se je dalo v glavnem in edinem profilu zakleniti otroške programe in tako so otroci dobili dozo risank samo takrat, ko so starši vtipkali PIN za odklepanje. Zdaj pa ta možnost povsem odpade.

EON ima denimo poleg osnovnega družinskega, ki se je šteje kot »odrasli«, še pet profilnih mest. Četudi so določeni programi v družinskem profilu zaklenjeni, otroka prav nič ne ovira, da ne ustvari novega profila in gleda, prav vse, kar hoče. Lahko si naredi celo odrasli profil, sistem nikjer v celotnem postopku ne zahteva vpisa PIN-a, tudi če je ta v starševski zaščiti v nastavitvah sicer določen in je v uporabi za zaklepanje programov v drugem profilu. In če oče naredi pet profilov in v vseh zaklene programe, prav tako ni nobene prepreke, da otrok ne bi enega izbrisal in ustvaril novega. Ker sistem predpostavlja, da to počne odrasel človek in ne zahteva nobene potrditve. Mislim, da bi morala vsaj obstajati možnost zaklepanja celotne aplikacije s PIN-on in tudi potrjevanja ključnih sprememb na ta način. Pri čemer bi morali še spremeniti, kako se vtipkavanje PIN-a vidi na zaslonu, saj ga je mogoče zdaj prestreči, ker se izpisujejo posamezne številke namesto zvezdice ali na kakšen drug način zakrita koda.

Edini način, kako otroku ne dopustiti šarjenja po aplikaciji, ga je držati v otroškem profilu. Za izstop iz tega pa je treba vpisati PIN. Vendar je treba sprejemnik ali televizor (če uporabljaš aplikacijo) ugasniti, ko je v otroškem razdelku. In v njem se ne da ničesar zakleniti, ker pač operater predpostavlja, da so to varne vsebine. Kakšne možnosti časovnih ali terminskih omejitev in drugega uravnavanja, kdaj je bilo dovolj za danes, pa ne daje. Enako ali zelo podobno je, kolikor sem uspel videti, tudi v Neu, vendar tega ne uporabljam dnevno, zato ne morem povsem potrditi. V vsakem primeru pa operaterja na ta vidik nista pomislila ali pa se je programerjem implementacija zgoraj opisanih rešitev zdela prekompleksna.

Seveda je že prej lahko otrok preprosto šel iz EON-a ali Nea kam drugam. Na primer odprl Youtube in tam iskal želene naslove. Tudi če so bili v hrvaščini, angleščini ali ruščini. Google prav tako ne daje nobene možnosti »ključavnice«. Kot je v bistvu tudi ne proizvajalec televizorja. Pravzaprav se pri mojem celo da preklopiti na »omejeni profil«, pri katerem se je mogoče odločiti, katere aplikacije so v njem sploh vidne (lahko nobena), toda vsakokratni preklop, nato delovanje televizorja ter vračanje v pravi uporabniški profil se dogajajo s hitrostjo procesorja (80)286. Drugače povedano – vse skupaj je obupno počasno.

Ne da bi bilo na telefonih kaj dosti bolje. Tam sicer obstajajo nastavitve za omejevanje časa uporabe in podobno, a je pogosto treba odpreti nove uporabniške račune, kar se mi zdi nekoliko nepotrebno. Je pa pri telefonu ali tablici, pa tudi pri računalniku ena velika razlika. Pri vseh se da nastaviti geslo, PIN ali vzorec za odklepanje naprave, zraven pa je običajno še biometrična možnost, najsi bo prstni odtis ali prepoznavanje obraza. Tako pač, dokler se staršem ne zdi, da je dovolj star, otrok nima svojih naprav, tiste za družinsko uporabo pa mu odklepajo samo občasno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Vem, da nekateri starši nimajo problema s tem, koliko časa mali »visijo« na telefonih ali pred TV-jem. Drugi pa radi to malo omejevali in lepo bi bilo, če bi pri tem dobili nekaj pomoči tehnologije. Zato bi morali tudi televizorji, operaterski sprejemniki in aplikacije za pretočni video dobiti vrata s ključavnico. 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja