Zato nima smisla odgovarjati na nesmiselne argumente
Marjan Kodelja 30. oktobra 2020 ob 06:01

Ste se že vsaj enkrat spustili v nesmiselna prerekanja na družbenih omrežjih z nekom, ki ima nasprotno mnenje od vašega? Nikar, ker nima smisla. Medtem ko bi radi prišli stvari do dna, morda on uživa v prerekanju in potemtakem ne morete zmagati.

Tudi meni se je pripetilo. Gotov vase sem se že nekajkrat v dobri veri, da bi sogovorniku predstavil svoj pogled, razloge zanj in ga morda spodbudil v argumentirano debato, odgovarjal na komentarje, ki so se mi zdeli napačni. Običajno se je ideja hitro izrodila iz vljudne in argumentirane izmenjave mnenj v vsiljevanje, manipuliranje, vzvišenost ter argumentiranje s teorijami zarotami in lažnimi novicami. Nobenega smisla ni v pogovoru z nasprotnikom tehnologije omrežij 5G, če ta že v osnovi zanika osnovne fizikalne zakone.

Spletne debate in draženje drugih zna biti zabavno. So kot sladkarije za možgane, ki postanejo trpke, ko nedolžna izmenjava mnenj postane obsedenost z zmago za vsako ceno. Če ves čas pogledujete na zaslon telefona, ali je že odgovoril na vaš komentar, razmišljate le o tem, da morate izpasti pametni in to že slabo vpliva na delo in življenje, tedaj je skrajni čas, da se umaknete.

Od kod potreba po prerekanju?

Normalna jo, da si izmenjujemo nasprotna mnenja in slišimo različne argumente. Svoboda govora in mišljenja, nikar izkoriščanja te pravice za slabe »rabote«, je pogoj napredka civilizacije. To se je izkazalo že ničkolikokrat v zgodovini, zato smo menili, da bo splet ojačal pozitivne učinke. Zgodilo se je nasprotno. Svoje so naredili iskalni in sortirni algoritmi umetne inteligence s filtriranjem informacij glede na zgodovino iskanja in vedenje uporabnika na spletu, kar ga zapira v mehurček podobno mislečih in preprečujejo oziroma vsaj otežujejo dostop do popolnoma drugačnih idej in pogledov. Ko nekdo ves dan prebira vesti, ki krepijo njegovo prepričanje, ga ne bo nikdar spremenil. Raje ga bo fanatično zagovarjal. Kar je še kako očitno v primeru glasnih posameznikov, ki zanikajo obstoj in nevarnost koronavirusa.

Kot večina družb so polarizirani tudi spletni »debatni krožki«. Splet ne omejuje, s kom se prepirate. Medtem ga ne vidite, še poznati ga ni treba. Kdorkoli, od kjerkoli in kadarkoli lahko zapiše svoje mnenje ali komentira vašega. Odkar je postalo Googlovo prevajalsko orodje uporabnejše, še jezik ni več ovira. Ves čas ste na preži, um ne miruje in vse težje se prisilite stvari prespati in s prerekanjem nadaljevati naslednji dan. Se počutite tako? Na spletu iščete, koga napasti in razmišljate, kako se braniti. Če je tako, potem ste morda zasvojeni z adrenalina in dopamina, ki ga telo sprošča med občutkom zmagoslavja. Edina težava je, da ste za jalovi zmagi po nepotrebnem namenili veliko časa, ki bi ga lahko uporabili za kaj bolj koristnega. Da kot osamljeni osvajalec stojite v uničeni pokrajini, ki ste jo zdesetkali s svojimi besedami, in je malo verjetno, da vam bo sploh še kdo prisluhnil.

Splet ima drugačne zakonitosti

Eden od razlogov, da se spletna prerekanje hitro vžgejo, je ta, da za razliko od osebnega srečanja nimate toliko možnosti odločati, s kom in kaj z njim delite. Otroci vam drugače opišejo dogajanje konec tedna kot prijateljem in še vi šefu poveste o isti stvari popolnoma enake zgodbe kot najbližjemu sodelavcu. Medtem kontroverzna objava na spletu, še posebej če je javna, privabi ljudi z zelo drugačnimi pogledi pripravljenih na mesarsko spletno klanje.  

So trenutki, ko ste prepričani o nečem in čutite potrebo za deljenje. Kaj takrat? Najbolje je razpravljati v manjši skupini in z ljudmi, ki jih dejansko poznate. Temo lahko predstavite na spoštljiv način in prisluhnite mnenjem drugih. Ni nujno, da se strinjate z njimi, vendar gredo takšne debate skoraj vedno v pozitivno smer. Kadar veste, da bo objava spodbudila prepire, se lahko odločite, da je preprosto javno ne objavite. Ustavite boj, predno se začne in misli raje delite v zasebni skupini z ljudmi, ki jim zaupate, v storitvah, kjer pričakujete smiselno debato brez obiskov spletnih trolov.

Izklopite obvestila družbenih omrežij, da boste imeli vajeti v roki, kdaj ga preveriti in ne boste skočili ob vsakem »pisku«.

Pametnejši odneha prvi

Ko nekaj objavite in se zavestno spustite v boj, kakšno strategijo uporabiti? Včasih je najbolje ne narediti ničesar. Se ne odzvati. Z objavo ste delili čustva ali povedali, kar ste želeli in zdaj zaupajte obiskovalcem, da bodo razmišljali s svojimi glavami, razumeli vas in se ne ozirali na neprimerne komentarje.

Najmogočnejši ni tisti, ki se odzove na vsako provokacijo, temveč nekdo, ki ve kdaj in kako se bo odzval. Večina ljudi se odloča na podlagi čustev in odločitev razlaga z intelektom, zato prepričevanja z dejstvi ne bo spremenilo njihovega mišljenja, še manj srca. Kadar ste prepričani, da nekdo komentira zaradi drame in ga ne zanima zanimiva in zdrava razprava, ga je najbolje ignorirati. Lahko bi se odzvali, toda čemu, ko bo privedlo do le še bolj bojevitih in verjetno tudi nesramnih komentarjev. Izguba časa in energije. V spletnem prerekanju ne boste zmagali, če se boste odzvali na vsako provokacijo in hkrati vam to odžira dragocen čas, ko bi lahko počeli kaj bolj koristnega. Odzovite se le tedaj, ko resnično čutite in verjamete v možnost produktivnega pogovora. Nasprotno, kadar veste, da bo odgovor povzročil nov še bolj silovit napad, tedaj se ne odzovite ali odgovorite z nevtralnim dogovorom, na primer »prebral sem vaš argument«. Še posebej učinkovito, ko gre za namerno zavajanje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ne pozabite na človeško plat

Ste kdaj spremenili mnenje, le zato, ker je nekdo napisal oster komentar? Prepričan sem, da niste. Tudi drugi ga ne bodo. Največkrat se odzovejo z jezo, ker se čutijo ranljive, ker so prizadeti, prestrašeni ali tesnobni. Kadar se nekdo odzove zaradi strahu, se morate vprašati, ali bo odziv prinesel kaj dobrega vam ali njemu in ne bo le poslabšal položaja. V redu je, kadar komentar opazite, preberete in se nanj ne odzovete, še posebej če bo odziv čustven in ne intelektualen. Ni vaša naloga obveščati, izobraževati ljudi ali spreminjati svet na bolje. Pomislite, kaj bi želeli, če bi bili v nasprotnem položaju in se temu primerno odločite. Če se ne boste odzvali, bo to vam prihranilo čas, nasprotnikom pa morda bolečino.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja