Zato ne zaupam javni upravi in njenim elektronskim storitvam!
Marjan Kodelja 18. junija 2021 ob 06:59

Kako debelo bi pogledali, ko od sodelavca cel mesec ne bi bilo odziva? Da bi toliko časa čakali na odgovor spletnega trgovca, banke, operaterja ali drugega komercialnega ponudnika! Prepričan sem, da vem, kaj bi sledilo. Toda, ko si toliko časa vzame javna uprava, »nikomur nič«. Nič čudnega, da ji zaupa vse manj ljudi!

Zgodba ima dolgo brado. Sega v čas pred mesecem dni, ko sem začel pridobivati mobilne identitete (smsPASS) za člane družine in mi ni uspelo najti odgovora, kako mladoletni otrok vstopi v storitev v zdravstveno storitev zVem oziroma kako to stori starš v njegovem imenu. Danes mi je jasno in priznati moram, da je preprosto, ko enkrat vstopiš v storitev s svojim digitalnim potrdilom ali mobilno identiteto. Takrat sem informacijo potreboval zgolj zato, da bi ob obisku upravne enote imel pri sebi vse potrebe dokumente in še zanimalo me je, kako v teh koronskih časih deluje zastavljanje vprašanj na enotni kontaktni center državne uprave. Bil je 21. maj, ko sem zastavil preprosto vprašanje. Kako 11-letna hči dostopa do svojih zdravstvenih podatkov? Samodejno povratno sporočilo z identifikacijsko številko, pod katero so vodili moje vprašanje, je prispelo takoj. Kaj pa odgovor? Tega sem prejel to sredo (16. 6). Torej skoraj mesece dni kasneje. Je treba še kaj dodati? Seveda je! Če je tolikšen dopustni rok v zakonih ali pravilnikih, to ne more biti opravičilo, temveč dokaz, da nekaj ni v redu. Kajti če bi bilo normalno, potem bi lahko tudi pisalo, da so dolžni odgovoriti najkasneje v desetih letih in mi bi se morali sprijazniti?

Aktualna vlada je ustanovila strateški svet za digitalizacijo, katerega članom takšni zapleti verjetno niso znani. Morda jih niti ne zanimajo. Kajti v njem sedijo strokovnjaki, ki jim uporabniška prijaznost, intuitivnost, razumljivost in preprostost rabe, ni prioriteta. Ugotovili bodo, katere storitve bi morali imeti, zapisali svoje mnenje in pozabili na vse skupaj. Žal smo preko te zgodbe že enkrat šli. Storitev ne bi smeli šteti in kljukati, temveč jih pogledati v njihovo bistvo in ugotoviti so uporabne oziroma niso in zakaj niso, če je tako. Ker tega nismo storili ob prelomu stoletja, ko se je država prvič spopadla z elektronskimi storitvami javne uprave, smo dobili cel kup polizdelkov! Naj bom še bolj neposreden. Digitalna storitev, ki je nihče ne uporablja, razlogi so nepomembni, je enako, kot da je sploh ni! Najbrž je prav tako jasno, da v digitalni prihodnosti ni niti najmanjšega mesta za mesec dni dolge roke za odgovore na zastavljena vprašanja.

»Imamo grafična navodila, pripravljamo video navodila, v kratkem bomo aktivirali novo številko,« je za MMC RTVSLO dejal Peter Grum z ministrstva za javno upravo. Zakaj šele zdaj, ko sistem že deluje, saj bi moralo vse našteto biti integralni del storitve?

Obenem bi se moral nekdo pozabavati z varnostnimi mehanizmi, ki zgolj medejo uporabnike. Proces prevzema ter namestitve digitalnega potrdila SIGEN-CA je premalo odporen na napake in zato neprimeren za večino računalnika manj veščih državljanov. Težave imajo celo ljudje z računalniško varnostjo v malem prstu. Čemu sploh moramo odpreti račun SI-PASS storitve SI-TRUST, jezik si lomim že pri izrazih, za pridobitev digitalnega potrdila? Eno in drugo ne bi smelo biti pogojeno, medtem ko je logično, da je ta nujen pri uporabni mobilne identitete smsPASS. Ampak tudi pri tej so nekatere stvari nelogične. Po oddaji spletnega naročila s povratnim sporočilom potrdite veljavnost naslova elektronske pošte. Čemu ga morate še enkrat po identifikaciji na upravni enoti in pred prvo prijavo v storitev javne uprave? Dvojno delo, ki ne vpliva na večjo varnost.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Varnost je kajpada pomembna lastnost spletnih storitev javne uprave, a takoj nato sledi preprostost in razumljivost uporabe. Najmanj tolikšno varnost morajo zagotavljati bančne storitve, pa vendarle so spletne in mobilne aplikacije narejene tako, da jih skoraj vsak lahko uporablja brez pretiranega strahu in znanja. Če ne bi bilo tako in bi bile podobno zapletene kot storitve javne uprave, potem bi jih uporabljali le redki!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
6 komentarjev
  • Pozdravljeni g. Kodelja,

    Vidim, da ste v svojih prispevkih precej negativno nastrojeni proti vsem, kar se dogaja v zvezi s pridobivanjem kakršnih koli potrdil, dokumentov novosti, (ki so razlog Situacija Covid-19) oz. kolaps uradov , ki poslujejo z nami – občani. Po mojih izkušnjah pa vendar le ni tako. Potrebno je res nekaj truda, napisati kakšen e-mail ali zavrteti kakšno tel.št. in pobrskati malo po internetu.
    Ne gre pa za tako “katastrofo”, ki jo zelo radi prikazujete in brezpredmetno poudarjate nezaupanje in podobno.
    Na Upravnih enotah dela (predvidevam) na večjih, kakih 30-50 ljudi na manjših 10-20. (preko palca ocenjeno! ). Našega prebivalstva je pa 2 Mio +…
    Ja lahko bi imeli vsi dig.potrdilo avtomatsko, ko dopolnimo 18 let, ali pa bi ga lahko pridobili tudi naši otroci, že v kompletu z davčno in EMŠO številko ob rojstvu, lahko bi…če bi…pa nismo še tam.
    Ko sem leta 1979 opravljal vozniški izpit, sem sedel v “fičotu”, parkiral v “rikverc” lepo s pogledi preko ramena in z uporabo notranjega in zunanjega ogledala. itd, itd. To jer bilo včasih. Danes “lenobe” parkirajo s kamerami in senzorji.

    No, v glavnem ni treba samo “pizdit” kaj in koliko je narobe in kaj se zaupa in kaj ne, ker se povzroča s takim pisanjem in prikazovanjem dodatna nejevolja. Nič drugega kot malo več zavzetosti in umirjenosti, pregled več na Net-u za določeno informacijo, ki jo potrebujemo ne škodi pa bo vse v redu.
    Upam, da ne pride kdaj do tega, da bi otrokom pri 15-ih še vedno nosili žlico v usta. Vse bolj pa kaže na to…vi pa s tovrstnim pisanjem še prilivate olje na ogenj.
    S tem se jaz ne bi ravno postavljal v prispevkih,ki jih objavljate. potrebujete tudi mero objektivnosti.

    • @Ervin L. Daleč od tega, da bi kar povprek “pizdil”. Če ste prebrali članek prejšno nedeljo, sem zelo pohvalil referentko na Vrhniki. Prepričan sem, da ni težava v ljudeh, ki tu niso nič krivi. Vse težave o katerih pišem, sem izkusil na lastni koži. Od tega, da nisem mogel pokopati očeta, ker mu je potekla osebna izkaznica in se noben refenrent ure ni javil na telefonsko številko, medtem ko sem na obljubljen klic čakal tri dni, do tega nesrečnega odgovora na vprašanje preko maila. Se vam zdi normalno in razumljiv tolikšen čas? O teh zadevah pišem, da bi jih popravili in drugi ne bi imeli enakih težav, kot sem jih imel sam. Moje poslanstvo je opozarjanje na napake in ne njihovo skrivanje. To počne nekdo drug. Pa vendarle bom vedno pohvalil, kar je v redu.

  • G. Kodelja – komentiral bi samo: “Nihil novum sub sole!” – upam, da bo ta vaš zapis našel pod še kam izven Tehnozvezdja, saj je bralcem tega to zelo jasno. Komentar okoli t.i. “strateškega sveta za digitalizacijo”. Seveda se je zgodilo, kar je bilo jasno v začetku. Razdelili so se v interesne skupine, kjer je pomemben posel. To seveda velja tako za akademske člane, kot člane iz podjetij. Imajo skupen interes – pridobiti denar za projekte, saj tako fakultete kot podjetja funkcionirajo enako. Ga. Stojmenova Duh se je edina uprla – bila je vodja enega izmed interesnih združenj; hitro jo bodo zamenjali, jo bo pa to stalo kariere na njeni Fakulteti, saj je popljuvala roko, ki jih hrani. Poštenost je ničvrednost in seveda jih briga za to, ali ima vaša hči SMSpass ali ne!

  • @Ervin L; popolnoma podpiram g. Kodeljo. Če si ne želimo boljšega gremo lahko nazaj v jamo in s kostjo nad mamuta, da bo kaj za pod zob. Sam sem v penziji in s težavo gledam te nesmisle, nesposobnost državne uprave (če nisi za drugam, se ti že najde delovno mesto v javni upravi) ter “normalno pokvarjenost članov t.i. strateškega sveta, ki so se spravili v interesna združenja (če so prišli h koritu), da si pridobijo javna sredstva. Če se kdo upre (npr.: Stojmenova Duh) je po njem za daljše obdobje (jaz sem šel v prisilno penzijo). Vse je samo stvar interesa, pa kje je interes, da bo javni uslužbenec za fiksno plačo naredil kaj več, kot je minimalno predpisano. Važno je, da je lepo oblečen v službi in se pravočasno štempla in ne dela ne manjka ne viška ur.

  • @Ervin L; Samo še to – jaz sem naredil izpit na fičku 6.1.1975 – tako da tudi problem “cvišengasa” pri prestavljanju navzdol v prvo poznam.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja